Zakaj banksterski kriminal pada na vseh instancah pravne države, primer, ki meji na teorijo zarote ali pa sklepanje, da je zemlja ravna, pa postane krovni primer NPU v preiskovanju bančne kriminalitete.

Šarčeva vlada enostavno ne more biti resna nosilka ekonomske politike, če njena ideja seže zgolj do drobtinic, ki jih pod prisilo zakona podjetja izplačujejo zaposlenim.

V tem članku vas čaka nenavadna zgodba o tem, kako je komunistična partija na Obali, ko je prebivalce Jugoslavije terorizirala s kolektivizacijo, nacionalizacijo in plansko ekonomijo, ustanavljala delniške družbe.

Piarovcu Darku Menegaliji bi želel sporočiti, da je njegov trud odveč, ne glede na to koliko pisem bralcev namerava napisati, kot odgovor na moje članke v Reporterju, mojega pravega vsebinskega odziva ne bo.

V letu 2019 se bo izkazalo, da Šarčeva vlada ključnih problemov ni sposobna odpraviti, ta nori in povsem nestabilni sistem pa bo vzdrževala, ker bolje ne zmorejo in ker jih je sivina že zaobjela, ne da bi to v kabinetu sploh začutili.

Darka Majheniča, človeka, ki živi v neki neverjetni iluziji, da je primeren za še en mandat na vrhu NPU, pa bi rad vprašal, kako kaj Iraj Farrokhzadeh?

Vsakdo, kdor je prestopil prag slovenskih bank, razume, da najetje kredita spremlja veliko postopkov, s katerimi skuša banka oceniti tveganost komitenta in posledično pričakovan donos na morebitni kreditni posel. Vsakdo tudi razume, da je kršitev teh postopkov po zakonu o bančništvu sankcionirana. Če banka množično in sistematično krši predpisane postopke, potem to ne more biti nič drugega kot organizirana kriminalna združba.

Nedavno je Matej Tonin kot predsednik Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs), na tiskovni konferenci predstavil ugotovitve v zvezi z migrantsko kriminaliteto.

Leta 1989 je začela partija na veliko izvažati kapital v Luksemburg in Švico. Ta mehanizem je potekal tako, da je Ljubljanska banka sklenila pogodbo s podjetjem ADIT, ki je kredit preneslo na Založbo tržaškega tiska in Safti, od tod pa je kapital odtekel v podjetje Proteus iz Luksemburga in končno v Proteus Finanz v Švici.

V Reporterju smo, ko smo pisali o Factor banki, razkrili, da je nastala s transformacijo interne Iskra banke. Interne banke so bile v času socialističnega samoupravljanja svojevrstne institucije, ki v resnici niso bile banke, so pa posredovale finančne tokove med posameznimi deli velikih socialističnih sistemov ter znotraj njih opravljale nekakšne finančne posle.

Kaj menite, če bi recimo jaz organiziral Listo za Ljubljano in bi ta lista kandidirala Logarja za župana? Bi mi verjeli, da to ni nateg SDS? Bi res verjeli, da gre za nestrankarsko zgodbo?

Rado Pezdir na dogodku NSI z naslovom S. P. - S.voboda (izbire) ali P.risila?

LHB a.g. Frankfurt, nekdanja hčerinska banka NLB, danes v likvidaciji, je v splošni javnosti urbani mit. Skoraj nikogar ni, ki ne bi razlagal, da gre za udbovsko bančno gnezdo v Nemčiji, za banko, v kateri naj bi bil udbovski zaklad, bančna pošast, ki sta jo v žepu imela Dolanc in Maček. Toda zelo malo je kakršnikoli dokumentacijskih sledi, ki bi te urbane legende razkrile za resničnost.

Luka Mesec je politični »joke«, ki ima zgolj srečo, da je njegovo volilno telo popolnoma dezorientirano in odcepljeno od realnosti.

Spoštovani, pred vami je odločitev o guvernerju Banke Slovenije. Ta odločitev ni trivialna, posebno ne zaradi tega, ker z nestabilnim regulatorjem, kot smo to videli v nedavni preteklosti lahko pade, ne samo bančni sistem ampak celotna slovensko gospodarstvo.

Privatizirana NLB ne bodo več strošek davkoplačevalcev, ampak dejanskih lastnikov. V NLB se je v pol stoletja »omastilo« prav vse – od udbovskih do cerkvenih podjetij.

Naj začnem ta komentar tako brutalno, kot danes poslujejo ljubljanski kriminalci: če želite, da se Ljubljana spremeni v Beograd pod Slobodanom Miloševićem, potem glasujte za Jankovića.

Letošnje leto za slovenske institucije ni ravno nepomembno. Ne samo da se je oblikovala nova vlada, predvsem izbiri novega guvernerja Banke Slovenije in člana ustavnega sodišča bosta določili nadaljnji razvoj slovenskih institucij.

Letos ne obhajamo zgolj praznika vnovičnega poskusa privatizacije NLB, ampak tudi njeno petdesetletnico obstoja. V letu 1968 je Niko Kavčič ob patronatu Staneta Kavčiča združil Kreditno banko in hranilnico Ljubljana ter Splošno gospodarsko banko Ljubljana v Ljubljansko banko, predhodnico NLB.

Izbira guvernerja Banke Slovenije ni izbira predsednika vlade, to je lahko katerikoli kljukec, ki zna dihati in prdeti, ampak resna zadeva.