V tem članku vam bomo razkrili, katere so bile najpogostejše kršitve slovenskih bank, ki pa so bile tako zelo vztrajne, da je mogoče zatrditi, da je šlo za metodologijo goljufanja.
Če že policija noče pošteno in strokovno preiskovati, ne preostane nič drugega, kot da vsaj spoznate, zakaj je bil slovenski bančni sistem sinonim za kriminalno organizacijo in zakaj boljšega naziva kot banksterji za slovenske bančnike iz obdobja ko se je naredil in počil kreditni balonček, sploh ni mogoče dati. Poglejmo nekatere izmed najbolj pogostih naklepnih kršitev.
Eden izmed ključnih elementov kreditnega posla je, da oddelek za upravljanje tveganju gotovi, ali je tveganje dovolj obvladljivo, da se kredit podeli. V več bankah, zlasti kot smo videli na zaslišanjih pred Logarjevo komisijo, je v NLB sektor za upravljanje tveganj skoval posebno terminologijo – če obstaja »komercialni interes«, potem se kljub odklonilnemu mnenju zaradi previsokega tveganja kredit lahko odobri.
Ker so o kreditih, pri katerih so imeli »komercialni interes«, odločali v kreditnih odborih, je bila končna odločitev njihova. Tako kot odgovornost. Seveda lahko uganete, večino slabih kreditov, ki so bili potem preneseni na DUTB, so banki svojčas prinašali »komercialni interes«. In to enostavno pravilo je bilo uporabljeno, ko so bile bilance podjetij in finančne konstrukcije investicij preveč tvegane, poslovno neutemeljene, včasih celo brez podlage in investicijskih projektov.
Tedaj je nastopil komercialni interes in kredite so dobili pravi naslovniki. Včasih so bili kreditni predlogi celo tako transparentne goljufije, da jih niti kreditni odbor, komercialnemu interesu navkljub, ni hotel potrditi. V takih trenutkih je običajno kak član kreditnega odbora, ki je bil hkrati član uprave banke, kreditni predlog odnesel na upravo, kjer so sprejeli končno odločitev. To se je dogajalo vseskozi in vseskozi so bili v igri enaki kreditni odvisniki. Danes, če analiziramo stare bilance teh kreditnih odvisnikov, je očitno, da je obstajal komercialni interes za povsem nekomercialne investicije propadajočih podjetij.
Očitno je tudi, da je šlo za koordinirano akcijo kršitve predpisov s ključno kodno besedno zvezo komercialni interes. Seveda tudi iz zakona o bančništvu sledi, da ne obstaja abstraktno sprožilo komercialni interes, ki lahko povozi regulativo. Torej je bila osnovna napaka policijskih preiskav v tem, da bančnih poslov niso preiskovali kot organizirani kriminal, ampak kot nekakšno napako v delovanju srednjega menedžmenta bank.
VEČ V TISKANEM REPORTERJU IN TRAFIKI24
