Preden začnem komentar, mi dovolite, da se iskreno zahvalim Luki Mescu, prvemu človeku vlade Marjana Šarca. V Sloveniji smo, vsaj od 2001 dalje, vztrajno čakali, da se znebimo NLB, toda prav nobena vlada, razen tiste 2012–2013 ni bila ravno navdušena nad privatizacijo tega udbovskega nacionalnega ponosa. Vse dokler se v vladi ni pojavil Luka Mesec. Tisto, s čimer se je strahopetni Cerar poskušal ukvarjati, pa se je v pomanjkanju poguma pred bančno sivino raje skril v luknjo, je Mesec omogočil s tem, ko je podprl Šarčevo vlado. Skratka, Luka Mesec, hvala ti!
Toda Meščeva pozicija ni bila vedno za privatizacijo NLB, še pred časom, ko je skupaj z ekipo zahteval dokapitalizacijo ljudi in ne bank ter po ljubljanskih ulicah paradirali z lutkami obešenih bankirjev, nihče ni niti slutil, da bo omogočil tudi nastanek vlade, ki bo prodala samo jedro nacionalnega interesa. Še več, v času komisije, ki je preučevala razloge in odgovornost za drugo sanacijo slovenskega bančnega sistema, se je zdelo, da Levica trdno stoji na branikih bančne sivine, saj za Levico banksterstva ni bilo. Ravno zaradi tega je bil preobrat izjemen.
Toda če damo sarkazem na stran, saj je popolnoma jasno, da Levica v načelu nikoli ni želela podpreti privatizacije banke, pa jo je podprla zaradi koalicijske relacije z aktualno vlado, se zdi, da so trenutno največji luzerji slovenske politične scene prav na Levici. Na živce jim je šla nastavitev Damirja Črnčeca v Šarčev kabinet, posledično so organizirali celo hajko, zagrozili z razpustitvijo svoje pogodbe s koalicijo.
Toda kakšen je rezultat? Totalna nula, Levica danes podpira naracijo o migrantski krizi, kot je diktirana iz Šarčevega kabineta. Gledano za nazaj, kaj lahko rečete o taki stranki? Da so lovci na politične koristi, ki pozabijo na svoj program, potem ko si zagotovijo udobno politično pozicijo? Da so politični papki, ki krulijo in tulijo, se napihujejo in grozijo, potem pa, ko ugotovijo, da so v resnici brez prave politične moči, utihnejo? Jih lahko kar poimenujemo viranti z levice?
Ampak Levica ni pogoltnila samo prodaje NLB in Črnčeca ter po salvi neproduktivnih groženj utihnila, tega je še več. Skrušeno je opazovala, kako je Šarec odšel poljubit noge Angeli Merkel, saj veste, največji neoliberalni fašistki EU. Ste pozabili? 2014 je tedaj še Združena Levica razlagala, da je nemški neoliberalizem uničil Grčijo, potem pa so prišli z briljantno idejo, da naj Slovenija od Nemčije in neoliberalne Merklove zahteva reparacijo za škodo, ki je nastala v Sloveniji med nemško okupacijo v drugi svetovni vojni. Nenadoma so na vse to pozabili in so svojo politično hrbtenico uklonili. Groteskno je, da so to naredili za Šarčevo vlado.
Sicer pa priznajte, dejstvo, da nasledniki tradicije samoupravnega socializma Edvarda Kardelja privatizirajo banke, je enostavno neverjetno zabavno.
Potem so se reveži trudili vsem državljanom in državljankam razložiti, da mora Slovenija, država, katere vojska je komajda uporabna v mirnih časih, izstopiti iz zveze Nato. Dokler niso s svojim podpisom omogočili Šarcu, da sestavi vlado.
Od tam naprej se parlamentarni izbranci Levice delajo butaste in svojim volivcem ne pojasnjujejo več, da je Nato zlo, vse preostale pa so prenehali maltretirati s to epohalno mednarodno politično usmeritvijo. Ravno tako kot so oživljali Palestino in spet utihnili. V redu, volilno telo Levice to očitno požre. In na tej točki se razkrije, da so prvi bedaki zbrani v volilnem telesu Levice.
Tem modelom se lahko obljubi vse in nič ne uresniči, a to na njihove volilne pozicije prav nič ne vpliva. Še več, za povprečnega volivca Levice je očitno povsem sprejemljivo, da nekateri njihovi največji projekti padejo pod oznako nedotakljivih tem, o katerih se nikoli več ne razpravlja.
Tu je še epohalni zajeb Levice, ko so se suvereno spravili nad podjetnike. Absurdna gonja je trajala nekaj dni, vse dokler niso popustili histerični izpadi borcev za demokratični socializem in dokler niso posledično ugotovili, da so šli v spopad, ki ga ne morejo dobiti. Potem pa spet enaka farsa, tišina. Če menite, da je zvišanje minimalne plače in socialne pomoči politični doseg Levice, se motite. Nič od tega ne bi videli, če to ne bi bila politična agenda SD.
Upam si napovedati, da je Levica tako patetična parlamentarna stranka, da je pripravljena žrtvovati vse svoje ideje in ljudi samo za to, da se ohrani njen udobni položaj neodgovorne koalicijske stranke. Zaradi tega tudi menim, da se njihova moč precenjuje, modeli enostavno nimajo poguma, niti ne obvladajo političnega šaha. Požrli so zmago podjetnikov, Merklovo, Črnčeca, izgubili bitko za Palestino, Nato in se zapisali v zgodovino kot privatizatorji NLB. Zato bi bilo popolnoma narobe, če bi se jih Šarec bal ali pa jih jemal kot resno politično silo. To so politični papki, ki jim lahko popolnoma uklonite hrbtenico.
To, da njihovo agendo agresivno tržijo mainstream mediji, pa tudi ne pomeni nič, kajti ko se rdeča sivina odloči, mainstream mediji obmolknejo, Levica pa enostavno odpade iz vseh procesov odločanja. Skratka, Luka Mesec je politični »joke«, ki ima zgolj srečo, da je njegovo volilno telo popolnoma dezorientirano in odcepljeno od realnosti. Sicer pa priznajte, dejstvo, da nasledniki tradicije samoupravnega socializma Edvarda Kardelja privatizirajo banke, je enostavno neverjetno zabavno.
