Jennifer Lopez Odkrito.si

Z zasebnimi nastopi služi vrtoglave zneske

MEGLA Svet24.si

Tedenski horoskop: naprej po poti, čeprav ...

Toše Proeski in Dolores Lambaša Petisvet.si

Na cesti, ki je vzela Tošeta, slišijo otroški ...

janković_lokalne volitve 18 Svet24.si

Janković slavi, Janša pa o tem, kdo ga lahko ...

tjasa salamun Svet24.si

Tjaša je uresničila željo po motorni žagi

52CF59DF-466B-4212-A4B7-523E463AD708 Najstnica.si

Top najstnica 2018 je Zoja Šuc

Iryna Osypenko Nemec Njena.si

Koga je izbrala Iryna Osypenko?

Kolumnisti

Je ustavno sodišče institucionalni spaček?

Deli na:
Je ustavno sodišče institucionalni spaček?

Foto: Primož Lavre - Rado Pezdir

Letošnje leto za slovenske institucije ni ravno nepomembno. Ne samo da se je oblikovala nova vlada, predvsem izbiri novega guvernerja Banke Slovenije in člana ustavnega sodišča bosta določili nadaljnji razvoj slovenskih institucij.

Ni namreč posebna skrivnost, da je vsaj obrambno-varnostni sistem zaradi destabilizacije poln odprtih tveganj ter da je slabo delo policije, NPU in tožilstva na področju pregona bančnega kriminala toliko odpovedalo, da so banksterske mreže preživele in se v slovensko ekonomijo vračajo vse bolj konsolidirane in odločne. V tem kontekstu bo zelo pomembna izbira novega ustavnega sodnika. Pri vsem tem je ključno vprašanje, kaj moramo od takšnega kandidata ali kandidatke pričakovati.

Danes prevladuje napačno prepričanje, da je ustavno sodišče treba vzpostavljati na principu uravnoteževanja med desnim in levim ideološkim polom ter glede na spolne kvote. Naj pojasnim. Glede na to, da nihče od nas ni podpisal ustave, ki se jo naziva tudi kot družbena pogodba, in nihče od nas ni imel možnosti vplivati ne na evolucijo institucij, ki izhajajo iz ustave, ne na politično moč, ki upravlja te ustanove, in to na račun krčenja svobode posameznika, bi moralo biti na ustavnem sodišču bistveno odločanje o razmerju med posameznikom in državo in prav nič drugega.

Večja je moč politike, močnejše so regulacije, ki omejujejo prostor svobodne izbire posameznika, posameznik v relaciji do institucij težko zagovarja pravico do svobodne izbire. Takšne rigorozne regulacije so mogoče tudi v navidezno odprtih ustavah, ki postavljajo svobodo posameznika v središče takšnih družbenih pogodb, saj je tendenca institucij, posebno če, kot je v Sloveniji, nestabilne in odprte za pritiske iskalcev rent. Ravno zato bi ustavni sodniki morali biti posebno pozorni na vprašanje institucionalnega pritiska na krčenje svobodne izbire posameznika.

Če se vam je zdel zgornji odstavek docela teoretičen in ideološki, naj vam pojasnim, da so ideološki tudi ustavni sodniki, in to ne levo, ne desno ampak prav v odnosu institucij do posameznika. Ni namreč nič posebnega, če sta tako levo kot desno usmerjena ustavna sodnika v svojih odločitvah avtoritarna. Je pa povsem nemogoče, da bi veljalo obratno, da so izključno levi ali izključno desni ustavni sodniki avtoritarni.

Današnja struktura ustavnega sodišča je zelo nagnjena v smer avtoritarnih odločitev in precej pristranska do posameznikove svobode.

Kdor ne verjame, si lahko na svetovnem spletu poišče odločbe ustavnega sodišča in se prepriča o neverjetni nagnjenosti levih in desnih ustavnih sodnikov k avtoritarizmu in postavljanju pomena države pred posameznikom. Kaj to pomeni? Zagotovo to, da je odločitev levo, desno šele sekundarnega pomena, primarno je vprašanje ločitve ideologije na ravni zagovornikov države in posameznika.

Podobno je z uravnoteževanjem ustavnega sodišča po principu izenačevanja števila moških in žensk. Ta rahlo metafizični kriterij nikakor ne more dominirati nad primarno odločitveno funkcijo, ki prinaša odločitev, ali podpreti državo ali posameznika. Razločitev po spolu ne pomeni tudi avtomatične razločitve med avtoritarnim in recimo temu liberalnim (ne levim!) principom.

Današnja struktura ustavnega sodišča je zelo nagnjena v smer avtoritarnih odločitev in precej pristranska do posameznikove svobode. V tem kontekstu uravnoteževanja ne bo niti, če se popolnjuje po kriteriju politične ideologije ali spolnih kvot. Toda zakaj bi sploh morali uravnoteževati med avtoritativnim in liberalnim pristopom?

Prvič zato, ker je prav razumeti, da posameznik nima izbire, ali želi sprejemati institucije ali ne. To mu je enostavno predpisano s politično silo in nasiljem, ki ga pomenijo zakoni. Ravno zato mora nekdo prevzeti odgovornost in presojati o posameznikovi poziciji v institucionalnemu kontekstu. Recimo če se želim izločiti iz slovenskega pokojninskega sistema, bom zaradi zakonov postal kriminalec, in če bo ustavno sodišče nagnjeno avtoritarno, se moja svobodna volja reducira na nivo zelenjave.

Drugič, zato ker je bivša vlada vstopila v novo vlado, pri čemer je Cerarjeva vlada, to je v praksi dokazano, večkrat in brez pravih pomislekov ali iskala mimobežnice estavnemu sodišču ali pa je ustavo enostavno povozila. In tretjič, ker so slovenske institucije izjemno nestabilne in v veliki meri delujejo za interese rentnikov in proti posamezniku. Spomnite se samo zakona o lekarniški dejavnosti, s katerim je država ukinila celoten trg drogerijske dejavnosti na debelo za lekarne in ga enostavno mimo tržne dejavnosti podarila igralcem, ki so na trgu lahko obstali.

Nova vlada bo ključno zakonodajo najverjetneje sprejemala zgolj z Levico, ki izhaja iz relativno avtoritarnega pristopa demokratičnega socializma. Nauk zgodbe o podjetnikih kot parazitih so zagotovo razumeli prav vsi – če podjetnik ne more biti vzvod za politično distribucijo davkov in subvencij v tej državi, ni dobrodošel.

Če bo v tem kontekstu ustavno sodišče popolnjeno še z enim avtoritarcem, ne glede na to, ali je levi ali desni, ženska ali moški, bo to samo ohranjalo proces odpiranja tveganj in destabilizacije slovenskih institucij. Takih potez pa politiki ni treba vleči, saj ustavno sodišče ne bi smelo biti institucionalni spaček.