Od sredine devetdesetih let preteklega stoletja pa vse do druge sanacije slovenskega bančnega sistema smo poslušali o tem, kakšni bančni geniji delujejo na NLB.

Čeprav pravih pregonov banksterji niso doživeli, je bila paradržavna NLB roparsko gnezdo in denarna črpalka različnih omrežij.

Ruska obveščevalna prisotnost je v Sloveniji vse močnejša in Sova počasi, a vztrajno drsi proti Kremlju.

Konec aprila, ravno v prvem delu stalinističnih komemoracij, nas slovenski medijski delavci vedno znova navdušijo s svojim nekakšnim praznikom, ko se spomnijo na vse medijske pritiske, ki so jih doživeli v minulem letu.

Slovenska policija niti ne poskuša preveriti, ali in koliko je NLB sodelovala pri legalizaciji denarja kartela Darka Šarića.

Civilna obveščevalna služba Sova je nekompetentna kloaka tretjerazrednih analitikov in profesionalnih deviantov.

Ivan Pušnik je poleg Janeza Zemljariča tisti visoki funkcionar SDV, ki je v poslovnih vodah najbolj uspel. Zakaj ga, drugače od Zemljariča, nikoli noben radar ne odkrije?

Slovenska politika in obveščevalci so pripravljeni prisluškovati vsem. To morda niti ni tako neobičajno. Bolj neobičajno je, da so pripravljeni prisluhe objavljati, in to kar v prevladujočih medijih.

Poslovanje s Švico ni nikakršen prosti trg, je zgolj mehanizem za spodbujanje in prikrivanje kriminala v Sloveniji. Večino tega, kar je finančni kriminal, ima namreč zavetje pri švicarskih bančnikih in politikih. Če menite, da sta Hrvaška in Madžarska problem, se motite, ključ je v Švici, vedno je bil.

Revija Mladina že nekaj časa ne velja za kakšno posebno medijsko uspešnico. Celo več, če odštejete nepremičnino, v kateri domujejo, gre realno gledano za podjetje, ki trg zalaga z edicijami, ki večinoma niso tržno zanimive, pri čemer je zelo očitno, da je kontrola stroškov izjemno slaba.

Udbovec Zemljarič bi leta 1974 lobistu Zemljariču iz leta 2019 puščal kri, ko bi lobist Zemljarič že ležal obnemogel na tleh, bi ga še poscal.

Poleg razkritja, da so Anton Rop, Marjan Rekar in Janez Zemljarič, ki so nekoč vsak po svoje obvladovali državne in paradržavne strukture te države, stopili na radar, ko so ustanovili podjetje Carantanium, je skoraj napol opazno po STA v javnost prišla tudi novica, da policija po usmeritvah tožilstva nadaljuje preiskavo v primeru Farrokh.

Zakaj nekdanji predsednik vlade Tone Rop za svoje poslovanje potrebuje Janeza Zemljariča, devetdesetletnega odločevalca iz udbovskega omrežja.

Po šestih mesecih Šarčeve vlade lahko trdimo, da se že precej dobro kažejo obrisi tega, kar prihaja. Od te vlade najbrž ne gre pričakovati kakšnih posebnih strukturnih prelomov, poleg tega, če ekonomija zdrži do konca njegovega mandata in bo na voljo dovolj proračunskega denarja za redistribucijo, se bo verjetno ljubezen naroda do predsednika vlade nadaljevala.

Odslej bom Marjana Šarca v znak ponižnosti pred 70 odstotki Ninamedie nazival le še predsednik vlade ali Presvetli.

Objavljamo šokantno zgodbo, ki daje prvič popolni vpogled v kriminalno dejavnost jugoslovanskega režima.

Šarec in kompanija namreč niso zaslužili neki ekstra denar, ki ga bodo sedaj blagohotno zlivali po ekonomiji, ampak gre za naše plače, ki smo jih mi zaslužili. Tisto, kar bo ta vlada naredila, je zgolj nižja raven davčne konfiskacije plač, ki jih zaslužimo mi sami, vsak zase. Povedano drugače, z davki nam bodo vzeli manj.

Če gre prav razumeti Ninamedio in serijo mnenjskih voditeljev, je to državo preplavila blažena sreča. Sedemdeset odstotkov vprašanih v anketi Ninamedie je namreč zadovoljnih z delom vlade.

Je bila Udba res nekakšen poslovni angel, ki je po Sloveniji in v tujini za Slovenijo ustanavljala podjetja, brez katerih ne bi bilo kolosov slovenske ekonomije?

Skoraj od prvega dneva po koncu volitev v državni zbor se predvsem pri javnomnenjskih voditeljih sporadično, toda z vse večjo frekvenco pojavlja teza, da bi se LMŠ, SMC in SAB združile v eno samo stranko.