Malo pred novim letom je v javnost prišla novica, da je NPU (Nacionalni preiskovalni urad) v povezavi s sanacijo bank podal kazensko ovadbo na specializirano državno tožilstvo zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic zoper člane sveta Banke Slovenije v času sanacije slovenskega bančnega sistema.
Ti naj bi delovali v nasprotju z interesi skoraj celotne države in posledično omogočili NLB protipravno premoženjsko korist. S tem lahko domnevamo, da je policija zaokrožila zgodbo o preiskovanju bančne kriminalitete. Pika na i torej niso neobsojeni banksterji, temveč je to prikrita goljufija, ki naj bi povzročila kolaps slovenskega bančnega sistema in velik strošek za davkoplačevalce v postopku sanacije bank. Oglejmo si ta briljantni zaključek slovenske policije in njihove elitne institucije NPU.
Svet Banke Slovenije naj bi s koordinirano akcijo izpeljal goljufiv pregled razmer v bančnem sistemu, posledično je nastala implozija v bančnem sistemu, ki je pripeljala do sanacije. S to interpretacijo policije pa je vendarle nekaj težav. Prvič, sanacija ni bila izvedena kot posledica interference sveta Banke Slovenije, ampak je potekala v koordinaciji z Evropsko komisijo, vlado in ministrstvom za finance zaradi grožnje, da bo, ob nadaljnji stihiji, kolabiral ne samo ves bančni sistem, temveč tudi celotna ekonomija.
Fokus policije je torej napačen, saj konteksta preiskave enostavno ni. Če naj bi vsi delovali kot nekakšna kriminalna družba, ki je namerno pahnila slovenske banke v postopek sanacije, potem manjka vsaj še en del preiskave, v kateri bi po tej logiki morala nastopati vlada Alenke Bratušek. Še več, NPU bi morala v sodelovanju s specializiranim državnim tožilstvom izvesti enak vdor, kot ga je v Banko Slovenije in državni zbor, tudi na sedežu Evropske komisije in ECB (Evropske centralne banke), na zaslišanje pa privesti Junckerja in Draghija. To seveda ni potrebno, če je policija dokazala, da so bili Bratuškova, Čufer, Juncker in Draghi nekakšne marionete nekdanjega guvernerja Jazbeca. Za slednje pa nekako dvomim, da imajo dokaze, kaj šele utemeljen sum.
Drugič, temeljni očitek za sum očitanega kaznivega dejanja je, da je bila bančna luknja precenjena, saj se je leta 2013 NPU naredil skrbni pregled aktive bank (AQR), ki pa ni bil v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi. Na podlagi tega pregleda je prišlo do previsokih odpisov, ki so banke potegnile v sanacijo. Ti odpisi, domnevno v nasprotju z računovodskimi standardi, so potem prišli v letna poročila bank, ki so jih, zanimivo, pooblaščeni revizorji sprejeli kot veljavne in v skladu z računovodskim predpisi.
Vse to pomeni, da temeljni dokaz za precenjeno bančno luknjo ne obstaja ali pa so bile pooblaščene revizijske hiše, govorimo o svetovno dominantnih igralcih na revizorskem trgu, del kriminalne združbe, ki naj bi jo upravljal Jazbec. Če je tako, zakaj policija ni v kazensko ovadbo vključila teh revizijskih hiš? Zakaj ni bilo hišnih preiskav na EY, KPMG, PWC in pri drugih revizijskih hišah? Morda zato, ker ni razloga za preiskavo, saj so bili računovodski standardi ne samo upoštevani pri odpisih, ampak tudi revidirani kot ustrezni?
Avtorju komentarja je zaradi razkrivanja banksterskega kriminala in delovanja policije na tem področju preiskovanj piarovec policije Menegalija javno zagrozil z vsemi pravnimi sredstvi, če to nadaljuje. To je danes slovenska policija.
Tretjič, v oči bode umanjkanje motiva. Najbližja različica motivu, ki je sledila iz ene izmed različic naloga za hišno preiskavo na Banki Slovenije (ja, napisal sem pravilno), je, da si je s takšnim postopkom sanacije nekdanji guverner zagotovil delo v evropskem bančnem sistemu. Spet, če je tako, zakaj Majhenič ni preiskoval širše kriminalne združbe, ki jo očitno vodita Juncker in Draghi?
Potem je tu še obarvani naklep, saj veste, tisti del preiskave, ki je omogočil, da je serija banksterskih poslov ostala nekaznovana. Ga NPU ima? Ne, nima ga, in to iz enostavnega razloga, ker ga sploh ne more imeti, če je bil postopek sanacije v celoti voden ne samo dokumentirano, ampak v koordinaciji z vlado, ministrstvom za finance, Evropsko komisijo in ECB.
Policijsko delo je torej pripeljalo do kazenske ovadbe, iz katere sledi, da je svet Banke Slovenije zavedel ne samo celotno Slovenijo, ampak kar celotno EU, na vrhu zarote naj bi bil Jazbec, ki je vse to izvedel za to, da bi dobil boljšo službo. Se vam zdi to normalna teza? Celotno zgodbo je svet Banke Slovenije na čelu z Jazbecem izpeljal tako, da naj bi si brez upoštevanja računovodskih standardov dovolili tako silne odpise, da se je bančni sistem sesedel in prešel v sanacijo, pri čemer so revizije letnih poročil bank pokazale, da so bili računovodski standardi pri odpisih upoštevani.
Če verjamete slovenski policiji, je bil svet Banke Slovenije z Jazbecem na čelu sposoben popolnoma preslepiti predsednico vlade Bratuškovo, ministra za finance Čuferja, predsednika Evropske komisije Junckerja, guvernerja ECB Draghija in vse največje svetovne revizorske hiše na svetu. Samo zato, da bi dobil boljšo službo. Če ste pripravljeni sprejeti takšno logiko dogodkov, so vaše težave z razumevanjem sveta izjemne.
Toda policija je to logiko dogodkov sprejela. Postavlja se vprašanje, zakaj. Zakaj banksterski kriminal pada na vseh instancah pravne države, primer, ki meji na teorijo zarote ali sklepanje, da je zemlja ravna, pa postane krovni primer NPU v preiskovanju bančne kriminalitete. Tega odgovora seveda ne morem dati, ker ga ne poznam, me pa skrbi, ali policijska preiskava in posledično kazenska ovadba vsebuje vse elemente teorije zarote in nič elementov policijske preiskave. Vem samo to, da banksterjem takšen epilog zgodbe o bančni sanaciji zelo ustreza.
Pripis: Avtorju komentarja je zaradi razkrivanja banksterskega kriminala in delovanja policije na tem področju preiskovanj piarovec policije Menegalija javno zagrozil z vsemi pravnimi sredstvi, če to nadaljuje. To je danes slovenska policija.