Revija Reporter
Kolumnisti

Nehate se zajebavati in malo razmislite, kaj počnete

Rado Pezdir

28. okt. 2018 7:59 Osveženo: 13:42 / 29. 10. 2018

Deli na:

Rado Pezdir

Primož Lavre

Izbira guvernerja Banke Slovenije ni izbira predsednika vlade, to je lahko katerikoli kljukec, ki zna dihati in prdeti, ampak resna zadeva.

Način, kako so izbirali in vrgli novega guvernerja v državnem zboru, primarno pod taktirko strank, ki sestavljajo novo koalicijo, ustvarja priokus, da modeli enostavno nimajo pojma, kaj počnejo. Toliko laži, spletk in bedastih idej kot v tem primeru že dolgo nismo videli na slovenski politični sceni. Glede na to, da se približuje drugi krog izbire guvernerja, se za trenutek zaustavimo in poglejmo, kaj se v resnici, ne pa v blodnjavem svetu slovenske politike, išče.

Problemov, ki so nastali predvsem zaradi neracionalnega obnašanja Cerarjeve vlade in bodo zahtevali pozornost novega guvernerja, je veliko. Razrešiti se bo moral problem poplačila imetnikov podrejenih obveznic, kar je mimogrede problem, ki je nastal na ministrstvu za finance in ne, kot vas danes o tem prepričuje Telekom Slovenije v svojih medijih, v Banki Slovenije.

Problem ni poplačilo znanih imetnikov in nepoučenih vlagateljev, temveč tistih, ki so preko fiduciarnih računov kupili podrejene obveznice v Luksemburgu. Kupili pa so eno prav posebno bizarno podrejeno obveznico, in sicer 20-letno podrejeno obveznico Abanke. Če se morda ne spomnite, zgodilo se je, da je ta banka izginila, pet minut pred dvanajsto pa so v obliki podrejenih obveznic izvozili za še nekaj sto milijonov evrov tranzicijskih rent v Luksemburg.

Novi guverner bo moral biti tisti, ki bo z vso odločnostjo zahteval razkritje kupcev teh podrejenih obveznic, če že želijo biti poplačani. Razlog? Zelo verjetno se bo razkrila neka zelo zanimiva mreža. Morda to ne pomeni nič policiji in NPU, za vse druge pa bo razkrit neprecenljiv podatek.

Novi guverner bo moral na ECB pritisniti, da se v Sloveniji konča nezakonito izplačevanje prenešenih vlog hrvaških varčevalcev pri Ljubljanski banki preko zahtevkov, ki jih mesece hrvaška sodišča brez milosti in pravnega temelja usmerjajo na NLB. Izplačevanje škode obema hrvaškima bankama, ki sta bili za to škodo že poplačani od hrvaške države, je praksa, ki se v Sloveniji preliva zgolj v stroške davkoplačevalcev. Tak guverner bi praviloma moral biti operativen na ravni ECB in ne medijski fikus pri Skobetovem ali Petričevem mediju.

Upravljavec bančnega regulatorja bo moral tudi zagotoviti, da bo sistem regulacije močen, rigorozen in neodvisen od politike. Slednje je nekoliko težje, če pomislite, da v državnem zboru obstajajo politične stranke, ki menijo, da je podpora guvernerju tudi enako guvernerjevi zavezi, da bo skakal, kot bodo politične vrhuške pričakovale. Povedano drugače, predvsem privatizacija NLB mora potekati nemoteno in brutalno čisto, brez morebitnih paralelnih dogovorov, ki bi v NLB naselili slamnate lastnike.

Prva oseba regulatorja mora enkrat za vselej prekiniti popkovino s politiko. Od novega guvernerja se mora pričakovati tudi, da bo obnovil ovadbo in s tem postopek zoper NPU in policijo zaradi vloma v Banko Slovenije in nediskriminatornega zasega dokumentacije ECB. Gre namreč za vprašanje kredibilnosti regulatorja v evropskem monetarnem sistemu.

Priznam pa, da sem skeptičen, kako bodo politične stranke, ki so napolnjene z maserkami, fuzbalerji in udeleženci resničnostnih šovov ločili, kaj je in kaj ni strokovna avtoriteta.

Trenutno je stanje takšno, da je zaradi nesankcioniranega delovanja slovenske policije tveganje novih vlomov in zaplemb dokumentov ECB popolnoma odprto. Če mi ne verjamete, da je to pomembno, potem si zamislite, da v ECB presojajo, kateri bančni regulator je bolj kredibilen: slovenski ali hrvaški. Ob tem upoštevajte, da hrvaška policija in tožilstvo nikoli nista vlomila v nacionalnega regulatorja.

Nenazadnje ne smemo pozabiti, da se približujemo situaciji, ki je skorajda identična tisti pred desetletjem. V tujini se napoveduje gospodarsko ohlajanje, posledično lahko pričakujemo umirjanje rasti izvoza, če na to nalepimo prihajajočo gradbeniško eksplozijo, ki jo bo z milijardami iz naslova gradnje drugega tira vzpodbudila država, se lahko v bančnem sistemu spet premaknejo kreditni vzvodi in ustvarijo nov kreditni balonček.

V takšnih okoliščinah bi moral biti guverner nekdo, ki ni tak, kot sta bila svoj čas Mitja Gaspari in Marko Kranjec, ki problemov nista znala ali pa mogla videti. Skratka guverner ne more biti nekdo, ki ima avtoriteto zgolj na Delu, POP TV, Dnevniku in Siol.netu, imeti mora tudi strokovno avtoriteto. Priznam pa, da sem skeptičen, kako bodo politične stranke, ki so napolnjene z maserkami, fuzbalerji in udeleženci resničnostnih šovov ločili, kaj je in kaj ni strokovna avtoriteta.

Vprašanje izbire novega guvernerja je bistveno bolj zapleteno, kot bi lahko sklepali glede na način, na katerega se tega problema trenutno lotevajo politične, predvsem vladne stranke. Zato priporočam, da se nehate zajebavati in malo razmislite, kaj počnete in kaj morate narediti. Izbira guvernerja Banke Slovenije namreč ni izbira predsednika vlade, to je lahko katerikoli kljukec, ki zna dihati in prdeti, ampak resna zadeva.