Različna javnomnenjska poizvedovanja kažejo, da ti kazalniki sami ne vplivajo na počutje ljudi. Bolj so zanje občutljivi v gospodarskih krogih. Pa ne mislimo le na gospodarsko zbornico, ki se je oglasila s svojimi znanimi zahtevami, medtem ko se nikomur z vlade ni zdelo vredno stopiti pred kamere.

Pred volitvami bi posamezni vplivni gospodarski lobiji, ki v zadnjem času niso zadovoljni z nobeno oblastjo, očitno želeli neposredno na oblast, je nedavno v pogovoru za Reporter opozorila politologinja dr. Danica Fink Hafner. V javnosti je to malce spregledan pojav, ko se zasebni gospodarstveniki in zasebna gospodarska podjetja vedno bolj neposredno vpletajo v politiko.

Če se je v preteklosti govorilo o velikem vplivu upokojenih posameznikov iz stare politične elite, bi bilo po njenem mnenju treba zdaj več pozornosti nameniti vplivu gospodarskih lobijev na izbiro politikov.

Višanje življenjskih stroškov po junijski raziskavi agencije Valicon skrbi 48 odstotkov, vojna na Bližnjem vzhodu pa 32 odstotkov vprašanih, so navedli. Pol manj jih je takrat skrbela vojna v Ukrajini, kar je najbrž tudi odraz medijskega poročanja in aktivnosti vlade, ki se vse bolj osredotoča na »palestinsko vprašanje«.

V zadnjo anketo Eurobarometra o zadovoljstvu z življenjem sta bila vključena dva nova dejavnika: varnost in obramba ter grožnja demokraciji zaradi manipulacij z informacijami. Vprašani iz Slovenije so varnost uvrstili na tretje mesto med najbolj perečimi problemi na ravni EU (na prvem mestu sta vojna v Ukrajini in mednarodne razmere), med državami EU je bila ta problematika varnosti najbolj izpostavljena v državah, ki so bližje vojnemu žarišču v Ukrajini.

Grožnja demokraciji zaradi manipulacije z informacijami je v Sloveniji – podobno tudi v večini drugih držav EU – na lestvici desetih najbolj izpostavljenih problematik na ravni EU izpodrinila podnebno krizo.

Stranke se bodo morale na volitvah odzvati na dvoje temeljnih vrednot volivcev: ne le na blagostanje, ampak tudi na varnost in obrambo. Ne gre za ali – ali.