Sta Levica in SD sploh še v koaliciji? Ni konca njuni social(istič)ni vnemi
V socializmu je bila »participacija« – za vsako zdravstveno storitev. V zdravstveno blagajno se je s tem nateklo več denarja, povrh pa so oblasti ljudem dale vedeti, da zdravstvo ni zastonj. Ne splača se jim hoditi kar tako in kar naprej k zdravniku, naj se primejo za denarnico.
Sašo Švigelj
Tudi to je bil socializem na svoji poti k ekonomskemu bankrotu. Toda ali ni bolj pravično, da participirajo vsi in ne le (navidezni) bolniki? S to mislijo smo v demokratični, kapitalistični Sloveniji uvedli bolj pravičen prispevek.
Zakaj bi plačevali že sicer prizadeti bolni ljudje, plačujmo raje vsi, a manj – tudi zdravi. Tako je nastalo »dopolnilno« zdravstveno zavarovanje, a izgubila se je poučnost socialistične participacije – zavedanje, da zdravstvo ni zastonj.
Aktualna koalicija je dopolnilno zavarovanje zaradi zahtev po za volivce neljubih podražitvah leta 2023 ukinila in ga s 1. januarjem 2024 naredila za obvezno – tako vsi od 1. marca letos plačujemo nekaj več kot 37 evrov vsak mesec. A naj bi tej pravičnosti odklenkalo.
S podporo poslancev SD, Levice, Mihe Kordiša in Mojce Šetinc Pašek je Glas ljudstva v državni zbor vložil predlog za progresijo prispevka: preprosto, kdor ima več, naj tudi plača več. Pred vrati so volitve in finančni minister Klemen Boštjančič jih že ne bo še naprej ustavljal v njihovi social(istič)ni vnemi z najrazličnejšimi naročenimi študijami scenarijev, ki so vsi po vrsti bolj stroškovno in administrativno obremenjujoči kot zdajšnje preprosto pobiranje 37,17 evra.
Levica in SD sta se leto pred volitvami odvezali koalicijski disciplini. Progresija progresivnih strank je samo en primer, videli smo, kaj se v koaliciji dogaja z volivcem neljubim iz Nata in ZDA diktiranim večjim deležem BDP za vojsko. In odgovor Gibanja Svoboda: nimamo privilegija, da bi lahko sprejemali politično všečne ukrepe ne glede na posledice.
Ga SD in Levica kot vladni stranki imata? Vsekakor jim ni kaj dosti mar za pogajanja s socialnimi partnerji. To niso zgolj sindikati, v Ekonomsko-socialnem svetu sedijo tudi zastopniki gospodarstva.
Le z visoko izobraženimi zaposlenimi lahko pridemo do produktov z visoko dodano vrednostjo, ustvarimo okolje za prebojne inovacije in poskrbimo za večjo produktivnost. Tudi z davčno razbremenitvijo, gotovo pa ne še z enim davčnim bremenom. Ni dvoma, kaj za njihove plače pomeni »progresivni zdravstveni prispevek«.