Tudi izrednega profesorja dr. Petra Klepca s Filozofskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU se dotaknejo časi, v katerih živimo; časi nenehnih izrednih razmer in kriz, ki nosijo s seboj veliko strahov in tesnobo. O tem razmišlja v knjigi Časi nočne more, ki jo je izdal pri Društvu za teoretsko psihoanalizo. Ob novih populističnih voditeljih je v pogovoru razložil pojav novega tipa gospodarja, ki mu pravi tudi »utrgani gospodar«, in pojasnil, zakaj ga jemljemo tako resno. Ocenjuje, da brez Levice v vladi ta ne bi sprejela veliko dobrih ukrepov, čeprav opozicija nenehno trdi, kako je vse napačno, narobe, škodljivo in obrnjeno na glavo, češ zdrave pameti nam manjka.

»Imamo in izkušnje in kadre, da lahko začnemo delati že prvi dan po volitvah,« pravi predsednik SDS Janez Janša. »Naš elan je na visokem nivoju, po vsakih volitvah, ne glede na to, ali jih dobimo ali izgubimo,« pa je na Radiu Ognjišče dejala vodja poslancev Jelka Godec. Pogledali smo njihove napovedi, kaj vse bodo spremenili, ukinili, predrugačili ...

Vodja najmočnejše opozicijske stranke najbolj ceni javnomnenjska poizvedovanja agencije Parsifal; Mediana, Ninamedia in Valicon zanj niso verodostojne. Po zadnji junijski Parsifalovi meritvi bi med opredeljenimi volivci in tistimi, ki bi zagotovo odšli na volitve, SDS podprlo 39 odstotkov volivcev, Svobodo pa le 22,5 odstotka.

Makroekonomski razgled na Slovenijo pred dobrim letom ni bil v povsem rožnatih barvah, a še vedno kar spodbuden: solidna gospodarska rast, naraščanje dobička gospodarskih družb, upadanje brezposelnosti in umirjanje inflacije. Videti je bilo tudi, da gremo po poti približevanja povprečju razvitosti Evropske unije. V prvi polovici letošnjega leta so začeli prevladovati temnejši odtenki barv – vladajoča koalicija, ki napoveduje drugi mandat, ima zaradi njih lahko kar nekaj več skrbi.

Kakšni bi lahko bili volilni učinki slabših gospodarskih kazalcev v prvem polletju? Kaže, da se bodo nadaljevali tudi do konca leta; nič dramatičnega, a ni kar tako, če smo se odrezali slabše od povprečja držav Evropske unije. Odvisno od tega, kako se bodo, med njimi je najpomembnejši opešana gospodarska rast, prevedli v naša občutja z življenjskimi razmerami.

Veliki trije, Roosevelt, Stalin, Churchill, so si na Jalti na začetku leta 1945 (po)delili Evropo. Na Aljaski naj bi si jo (raz)delila samo dva. No, za Ukrajino gre, menjevanje njenih ozemelj – za začetek. Dovolj za še eno nočno moro, občutek tesnobe, da smo stisnjeni v kot, ki nas je prevzel že po smrti diplomacije (Slavoj Žižek) 28. februarja letos v Ovalni pisarni.

Evropska prestolnica kulture pred dnevi ni ponujala kakega presežka na ravni pianista Alexandra Gadjieva, pa vendarle se je »splačalo« pohiteti. Še nekaj dni in zaprta bo vipavska hitra cesta. Pot do (Nove) Gorice iz Ljubljane bo res prava grozljivka.

»Iz Slovenije ste? Poznam, Ljubljana, Tromostovje,« nas je pred vhodom v cerkev benediktinskega samostana Pomposa – na peščeno ravnico delte reke Pad je bil postavljen v 6. in 7. stoletju – ogovoril krepak Italijan, preden nas je spustil v baziliko, posvečeno sv. Mariji.

Za zaključek »življenja« so v koaliciji izbrali referendum o zakonu o asistiranem samomoru – dobri smrti. Lahko bi ga obšli, kot so se izognili drugim pretečim zakonodajnim referendumom, a so očitno prepričani, da jim bo tokrat – nekaj mesecev pred volitvami – ljudsko odločanje naklonjeno. Jim lahko račune prekrižata Aleš Primc in Milena Miklavčič? Kakšna bo usoda zakona, s katerim bi izpolnili na referendumu potrjeno ljudsko voljo, da se na državnozborskih volitvah uvede preferenčni glas?

Zakaj protikorupcijske komisije ne zanima, ali ima Janševo dopustovanje z največjimi dobavitelji slovenskega zdravstva na otoku Mavricij znamenja korupcije? Tako se je spraševal portal Necenzurirano septembra 2021.

Po inšpektorju Vrenku in Tarasu Birsi smo dobili inšpektorico – Katjušo Jakopič. Z romanom Profesor je končno mrtev je zanjo poskrbela doktorica ekoloških ved Maša Jelušič. V kriminalki umorjeni profesor simbolizira nekatere družbene napake, sprevrženosti, perverzije, tabuje, luknje …

Vladajoče stranke se na počitnice odpravljajo po doslej najtežji stresni preizkušnji. Njihov »sprinterski vlak« ni sestavljen, medtem ko ima v zavetrju dolgega in kaotičnega zaključka izzivalec pomočnike že na svojih mestih. Odločiti se mora, glede na individualne kvalitete, še med Janezom Ciglerjem Kraljem in sedem let mlajšim Jernejem Vrtovcem.

Ne želimo si zgolj vrnitve v parlament, želimo znova postati ena najboljših in najmočnejših strank na desnici. Samo tako bomo lahko znova sestavili desno vlado,« je po izvolitvi za predsednico Nove Slovenije dejala Ljudmila Novak. To je bilo na kongresu septembra 2008, čez dobra tri leta je stranko krščanskih korenin (ustanovitelja krščanskih demokratov Lojzeta Peterleta) s 4,88 odstotka glasov vrnila v parlament, potem ko so pod vodstvom ustanovitelja Andreja Bajuka njeni volivci dali taktično glas za relativno zmago Janeza Janše. Zmage ni bilo, le stranka je izpadla iz parlamenta.

Iskanje najboljšega možnega izplena za osebno politično kariero nima nobene zveze z demokracijo ali delom za blaginjo ljudi, je do vstopa Vladimirja Prebiliča v domačo politiko kritična politologinja dr. Danica Fink-Hafner.

Referendumi so demokratično orodje, ki pa je v Sloveniji povsem zlorabljeno za politične spopade, pravi v intervjuju politologinja dr. Danica Fink-Hafner, ki je komentirala tudi obnašanje strank tistega »črnega« petka, ko so domala vse po vrsti dopustile in generirale kaos.

Spet smo tukaj, v spomin in opomin,« je bilo slišati uvodoma, nato pa je sledil preplet glasbe, poezije in nagovorov, prižiganja sveč in polaganja cvetja.

Pasti običajno same po sebi niso usodne – tudi v politiki. To je, denimo, pokazal (neizogiben?) poraz na referendumu o dodatkih vrhunskim umetniškim dosežkom in zgrešena taktika bojkota. Neprimerno težja preizkušnja bi bila morebitna referendumska obramba pokojninske reforme. Njena druga obravnava prav zaradi poletnega dopustovanja – najbrž pa tudi zaradi referendumske pretnje – ni na dnevnem redu ta teden sklicane seje državnega zbora.

V socializmu je bila »participacija« – za vsako zdravstveno storitev. V zdravstveno blagajno se je s tem nateklo več denarja, povrh pa so oblasti ljudem dale vedeti, da zdravstvo ni zastonj. Ne splača se jim hoditi kar tako in kar naprej k zdravniku, naj se primejo za denarnico.

Župana občine Ribnica Sama Pogorelce so junija na gasilski veselici napadli kočevski Romi. Reakcija drugih obiskovalcev in organizatorjev veselice ga je neprijetno presenetila. Za Reporter je povedal, kaj si misli o sokrajanih.

Gradnja javnih najemnih stanovanj je ena prednostnih nalog Levice, vlada ji je šla na roke in povečala zmogljivost stanovanjskega sklada; nazadnje mu je namenila 100.000.000 evrov vredno dokapitalizacijo.