Moli in delaj – v delti reke Pad (REPORTAŽA)
10. avg. 2025 6:00
Prostostoječ 48 metrov visok zvonik, zgrajen v drugi polovici 11. stoletja, stoji na istih temeljih s cerkvijo, zato s 1800 tonami pritiska nanjo in povzroča deformacije. V sredini preddverje cerkve oziroma narteks, desno križni hodnik in kapiteljska dvorana.
»Iz Slovenije ste? Poznam, Ljubljana, Tromostovje,« nas je pred vhodom v cerkev benediktinskega samostana Pomposa – na peščeno ravnico delte reke Pad je bil postavljen v 6. in 7. stoletju – ogovoril krepak Italijan, preden nas je spustil v baziliko, posvečeno sv. Mariji.
Samostani so bili v srednjem veku kulturna središča Evrope, za njihovimi zidovi se ni le bralo in molilo, marveč tudi pisalo. Krščanska družba tistega časa je bolj ali manj živela v krogu njihove svetlobe, vedo najboljši poznavalci meniškega življenja. Menihi so bili zveza med dvema kulturnima obdobjema: med cerkvenimi očeti prvih stoletij krščanstva in »modernimi«; samostanska romanska umetnost je bila predhodnica in priprava za razcvet gotike.
Zaščita in mir
Kot priča opatija Pomposa, izjemni spomenik romanike, samostani niso le šola služenja Gospodu, opat je izvajal tudi sodno in upravno oblast. Benediktinci so jo umestili v bližino križpotja zgodovinskih poti Via Romea Germanica, po kateri so romarji s severa potovali proti Rimu, od zahoda proti vzhodu pa je pot iz Ferrare sledila takratni glavni veji delte proti Jadranskemu morju.
Celotna vsebina je na voljo le naročnikom.
Preberite celoten članek
Sklenite naročnino na Reporterjeve digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Postanite naročnik
- Spletna stran brez oglasov
- Ekskluzivne zgodbe, razkrita ozadja in poglobljeni intervjuji
- Izbrani članki iz tiskane izdaje Reporterja že v nedeljo ob 20. uri
- Dostop do digitalnega arhiva Reporterjevih člankov
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Ste pravkar uredili podatke? Osveži podatke