Skrbi vladajočih zaradi napovedi zmanjševanja gospodarske rasti bodo najprej našle mesto pri pripravi proračunskih dokumentov; vlada jih mora potrditi konec septembra in poslati v državni zbor. Ob presenetljivem padcu BDP po prvem četrtletju je predsednik SDS Janez Janša na omrežju X na kratko zabeležil: odstop! Po nekoliko boljših kazalnikih ob poletju se opozicijski prvak ni oglasil. Še vedno pa je velika razlika, ali bo vladna ekipa odšla na volitve s povprečno 2,9-odstotno rastjo gospodarstva v zadnjem desetletju ali pa le z enim odstotkom – kot kaže, se lahko prej kot ne zgodi prav to. Če prehitimo jesensko napoved vladnega Umarja, si dovolimo oceniti, da bo njegova predikcija rasti znašala nekje blizu odstotka in pol.

Jesenska napoved Umarja bo nižja

Že po prvem četrtletju je po presenetljivem padcu BDP (medletno za 0,6 odstotka po popravljenih podatkih) prišlo do znatnih revizij ocen gospodarske rasti za letošnje leto. To je bil namreč drugi največji padec v območju evra. Povprečna realna gospodarska rast v zadnjih desetih letih (2015–2024) je, kot rečeno, znašala 2,9 odstotka, pomladanska napoved (konec februarja) Urada za makroekonomska analize in razvoj pa 2,1 odstotka. Že ta je bila nekoliko nižja od jesenske napovedi 2024. Razlog sta bila »negotovost in šibko gospodarsko okrevanje v trgovinskih partnericah«, ki »bosta vplivala na previdnost pri investicijskih odločitvah predvsem tistega dela gospodarstva, ki je usmerjen na tuje trge«.

Primož Lavre

Pred tem, decembra 2024, je Banka Slovenije napovedala 2,2-odstotno rast v letošnjem letu, a jo je junija že skoraj prepolovila oziroma znižala na 1,3 odstotka, kar je še vedno nekoliko več kot v evrskem območju. Še pred Banko Slovenije je bila maja Evropska komisija v napovedi bolj optimistična (2 odstotka), podobno junija Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (1,6 odstotka). Aprila je Mednarodni monetarni sklad slovenskemu dvigu BDP pripisal 1,9 odstotka. Jesenska napoved Umarja bo (septembra) nižja od spomladanske – 2,1 odstotka. Nanjo je po zakonu vezana priprava proračunskih dokumentov.

Golob se ne hvali in ne kritizira

Četrtletna gospodarska rast je znašala 0,7 odstotka, kar nas je uvrščalo na vrh držav EU. Po besedah glavnega ekonomista na gospodarski zbornici Bojana Ivanca je ta rast, po kateri je bila Slovenija v ospredju v evrskem območju, na prvi pogled sicer visoka, vendar nižja od pričakovanj. Sami so pričakovali 1,0-odstotno, analitiki ponudnika ekonomskih podatkov Focus Economics pa 1,3-odstotno. Podatki za polletje skupaj kažejo na stagnacijo, medtem ko se je BDP v EU v prvem šestmesečju medletno povečal za 1,6 odstotka. Po dinamiki polletne gospodarske rasti je bila Slovenija na 17. mestu med 19 državami EU, za katere so bili na voljo podatki.

Daniel Novakovič/STA

»Slovenija ostaja stabilna in usmerjena v razvoj. Ne glede na zahtevne mednarodne razmere zaznavamo gospodarsko rast, pričakujemo, da se bo ta tudi nadaljevala,« je na vladnem profilu na omrežju X zapisal vladni predsednik Robert Golob, ko so postali znani podatki statističnega urada. Podatki o gibanju BDP v drugem četrtletju odražajo vladne prioritete, v katere vlagamo z jasnim ciljem, da izboljšamo kakovost življenja državljank in državljanov. Slovenija bo še naprej krepila svojo odpornost, konkurenčnost in preudaren gospodarski razvoj, je še zapisal Golob.

Gospodinjstva trošijo več in še naprej »hranijo« banke

Pri komentiranju teh podatkov se finančno ministrstvo še posebej sklicuje na to, da država gospodarsko rast spodbuja z investicijami, ki so v zadnjih letih na rekordnih ravneh. »Leta 2023 smo zanje iz državnega proračuna namenili rekordnih 2,2 milijarde evrov, lani 1,5 milijarde evrov, letos pa je v proračunu zanje načrtovanih 2,2 milijarde evrov oziroma 12,9 odstotka državnega proračuna. Investicije v nizke gradnje, ceste, železnice, so že na oko velike in poznavalci pričakujejo, da se bodo aktivnosti na infrastrukturnem področju odrazile na gospodarski rasti. Gradbeništvo ima na rast znatne multiplikativne učinke.

Jure Klobčar

Dvig gospodarske rasti v drugem četrtletju je tudi po komentarju finančnega ministrstva posledica zvišanja plač v javnem sektorju, saj to »predstavlja pozitiven prispevek k zasebni potrošnji«. Realno so se neto plače dvignile za več kot štiri odstotke, zasebno trošenje se je v drugem četrtletju povečalo za 3,6 odstotka. (Gospodinjstva so medletno precej več trošila za živila, neživila ter turistične storitve doma in v tujini, po padcu v prvem četrtletju je bila malce bolj robustna tudi prodaja novih avtomobilov.) Varčevanje gospodinjstev se je tako še nekoliko okrepilo, kar kažejo podatki, da je rast bančnih vlog letos večja od skupne vrednosti borznega prometa, prilivov v vzajemne sklade in izdaje ljudskih obveznic.

Izgubljamo tržne deleže v Evropi

Rast zasebne porabe je dvignila gospodarsko rast, medtem pa slovenski industriji vse bolj pojema sapa, kar potiska naš BDP navzdol: za 1,8 odstotka je bila vrednost industrijske proizvodnje nižja kot v enakem obdobju lani – tako v prvem kot v drugem četrtletju. Na območju evra se industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih drži bolje in se je dvignila za 1,3 odstotka. Svetla izjema je investicijski zagon v farmaciji: število delovno aktivnih se je povečalo za 1300 oziroma 11,7 odstotka, izvoz farmacevtskih in kemičnih izdelkov se je povečal za več kot četrtino.

Sašo Radej

Za tri odstotke so nižje investicije v osnovna sredstva, problematičen je 0,8-odstotni padec izvoza blaga, oboje pa odraža pomanjkanje naročil in sproža bojazni, da bi denimo za lesno in tekstilno ne zamrla še kovinskopredelovalna industrija – temu se strokovno reče deindustrializacija. Slovensko gospodarstvo tako izgublja tržne deleže v Evropi. Predelovalne dejavnosti so imele maja za dva odstotka manj zaposlenih kot pred letom. Povprečno število zaposlenih v javnem sektorju pa se je glede na opravljene ure v letu dni povečalo za skoraj 1500.

Medtem ko ima izvozna industrija težave, banke beležijo povsem drugačna gibanja. V prvih šestih mesecih leta so pridelale 551,2 milijona evrov čistega dobička, to je 11 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Še naprej se je krepilo kreditiranje prebivalstva, nadaljevala se je tudi rast denarnih vlog gospodinjstev.

Gospodarska zbornica pričakuje ukrepanje

Banka Slovenije razloge za gospodarsko stagnacijo išče v širšem gospodarskem okolju, polnem negotovosti. Drugače je gospodarska zbornica polletne rezultate kot predstavnica gospodarstva pričakovano pospremila s spiskom pričakovanj, s katerimi se vnovič obrača na vlado. Od nje direktor zbornice Mitja Gorenšček pričakuje ukrepanje. Vlado, ki jih z davčnimi spremembami ni uslišala pri razbremenitvi stroškov dela, je pozval, naj ne zvišuje prispevne stopnje za zdravstvo in umakne zakon o gostinstvu, na katerega je državni svet izglasoval veto in ki bo zaradi omejevanja kratkoročnega oddajanja nepremičnin po oceni zbornice negativno vplival na turizem. Kot je znano, so si v koaliciji vzeli čas za premislek in odločanje o vetu prestavili na september.

Boštjan Podlogar/STA

V gospodarskih združenjih tudi vztrajno pozivajo vlado, naj dobro oceni dejansko potrebo po prispevni stopnji za dolgotrajno oskrbo, kjer pa si umika vlada več ne more privoščiti. To bo ena najbolj vročih predvolilnih tem, saj je SDS napovedala, da bo po prevzemu vlade takoj izvedla moratorij na plačevanje prispevka, za upokojence pa ga ukinila, saj se prispevki plačujejo le v aktivni dobi.

Past nizke rasti in visoke javne porabe

Upočasnjena gospodarska aktivnost se odraža v prihodkih države, ki so bili v prvi polovici leta medletno višji za 0,6 odstotka, medtem ko je njihova rast v enakem obdobju lani znašala kar 6,7 odstotka. Najpomembnejši razlog za slabšo dinamiko prihodkov so nižji obračuni davka na dohodek pravnih oseb in dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Res pa je, da so bili sicer lani obračuni obeh med najvišjimi.

Nevarna je past nizke rasti in visoke javne porabe. Primanjkljaj v prvi polovici leta je znašal 800 milijonov evrov, kar je 750 milijonov evrov več kot v enakem času lani. To je bilo sicer predvideno v proračunu; v celem letu naj bi primanjkljaj znašal okoli 1700 milijonov evrov, medtem ko je bil lani realiziran primanjkljaj okoli 200 milijonov evrov. Upočasnitev dinamike prihodkov je, kot komentira fiskalni svet, v največji meri povezana z umiritvijo gospodarske aktivnosti, ki je vsaj za zdaj nižja od napovedi. Rast porabe ostaja razmeroma visoka in široko osnovana, skladno s pričakovanji je predvsem posledica višjih stroškov dela ob spremembi plačnega sistema v javnem sektorju.

Robert Balen

Glede na projekcije za celo leto realizacija v prvi polovici leta zaostaja tako pri prihodkih kot pri odhodkih. Prevladujoči razlog za to je manjša realizacija evropskih sredstev od predvidene, ki se na strani odhodkov odraža zlasti v občutnem zaostajanju investicijske porabe. Medletno je bilo evropskega denarja manj za okoli desetino zaradi počasnega črpanja sredstev iz finančne perspektive 2021–2027. Po projekcijah veljavnega proračuna naj bi se letos sicer povečali za skoraj 70 odstotkov.

Sprejemanje všečnih ukrepov

Fiskalni svet opozarja vlado, naj ima na skrbi dolgoročna tveganja za javne finance in jih ne povečuje. Tveganja bi pomembno zmanjšalo sprejetje pokojninske reforme. (Mimogrede, druga obravnava novele pokojninskega zakona je predvidena septembra.) Ob tem bi se, svetuje fiskalni svet, morali v predvolilnem obdobju odločevalci vzdržati sprejemanja všečnih ukrepov, ki pa imajo srednjeročno negativne javnofinančne posledice. Ključno dodatno tveganje pa za organ, ki ga vodi dr. Davorin Kračun, predstavlja predvideno povečanje obrambnih izdatkov. Nujno je zato jasno opredeliti namen in obseg s tem povezane dodatne porabe ter določiti ukrepe, ki bodo preprečili poslabšanje javnofinančne vzdržnosti.

Sašo Radej

Še en »bankomat za izbrance«?

Ko so raziskovalci Eurobarometra anketirane v Sloveniji vprašali, katerim področjem bi v naslednjih petih letih prednostno namenili evropski denar, so najpogosteje izpostavili kmetijstvo in razvoj podeželja ter zaposlovanje, socialne zadeve in javno zdravje oziroma gospodarstvo z vidika konkurenčnosti in migracije. Podobni so tudi izidi drugih javnomnenjskih poizvedovanj, denimo raziskava, ki so jo pripravili v Mediani, v kateri so bili po vrhu Nata ljudje proti zvišanju obrambnih izdatkov na pet odstotkov. Je pa po drugi strani pomembno, kako in kdaj je opravljeno anketiranje. Agencija Valicon je konec junija ugotovila, da so Slovenci vendarle pripravljeni več nameniti tudi za obrambo; večinsko so se po tej raziskavi strinjali s povečanjem na tri odstotke BDP, ne s petodstotnim deležem.

V obeh manjših vladnih strankah so pozorni na to, kako se bodo v predlogu proračuna, ki jim ga bo predložil finančni minister Klemen Boštjančič, odrazila zagotovila, da njim ljuba sociala zaradi več denarja za obrambo ne bo nič prikrajšana. Cilj države mora seveda biti, da se čim več proračunskih sredstev, namenjenih obrambi, porabi v Sloveniji in da je ta ekonomsko učinkovita, da krepi domačo proizvodnjo, nakup opreme domačih proizvajalcev. Še več. To je tudi priložnost, denimo, za spodbujanje skromne gospodarske rasti in da se prestrukturira tisti del gospodarstva, ki je vezan na avtomobilsko industrijo. Z obdavčitvijo prihodkov in dobičkov podjetij ter seveda plač zaposlenih se tako vrne v proračun države pol vložka.

Profimedia

Ko je obrambni minister Borut Sajovic sredi poletja ne le ponudil, ampak v okviru strategije razvoja obrambne industrije in tehnološke baze kar serviral nov t. i. obrambni holding, je naletel na precejšnjo skepso ne le v opoziciji, temveč v medijih: bo industrija orožja poslej investicija z multiplikativnimi učinki, ki smo jih doslej pripisovali gradbeništvu? Bo s tem rešena slovenska industrija ali pa bo to le še en »bankomat za izbrance«?

Morali bi reševati strukturne izzive

Nemška podjetja zelo cenijo visoko kakovost lokalnih dobaviteljev, usposobljenost in motiviranost slovenskih strokovnjakov predvsem na področju visokih tehnologij in proizvodnje, je za Večer povedala predsednica Slovensko-nemške zbornice Dagmar von Bohnstein. Slovenija je tudi marsikaj nadoknadila na področju digitalne infrastrukture in inovacijam prijaznega okolja. Morali pa bi še naprej reševati strukturne izzive, denimo glede davčnih obremenitev, neprilagodljivosti delovne zakonodaje in učinkovitosti javne uprave in pomanjkanja predvidljivosti gospodarsko-političnih odločitev.