Ne želimo si zgolj vrnitve v parlament, želimo znova postati ena najboljših in najmočnejših strank na desnici. Samo tako bomo lahko znova sestavili desno vlado,« je po izvolitvi za predsednico Nove Slovenije dejala Ljudmila Novak. To je bilo na kongresu septembra 2008, čez dobra tri leta je stranko krščanskih korenin (ustanovitelja krščanskih demokratov Lojzeta Peterleta) s 4,88 odstotka glasov vrnila v parlament, potem ko so pod vodstvom ustanovitelja Andreja Bajuka njeni volivci dali taktično glas za relativno zmago Janeza Janše. Zmage ni bilo, le stranka je izpadla iz parlamenta.

Zadrega NSI, bolje rečeno ujetost, ostaja ista. Vsa ta leta ni zmanjšala razlike do SDS, ki je pred tem iz socialdemokratskega formata prešla v ljudskega – gledano po evropskih oznakah. Ko Novakovi po dvanajstih letih vodenja ni uspel preboj in se je sprla še z Janezom Janšo, jo je zamenjal njen zvesti mladi sodelavec Matej Tonin z geslom o nastopu mlade generacije.

V tem je bil vsaj kanček nezvestobe in nekaj več ambicij. A tudi njemu leta 2018 in 2022 ni uspel veliki met, na zadnjih volitvah so sicer dobili poslanca več, vendar po zaslugi rekordno visokega deleža izgubljenih glasov (izpada strank iz državnega zbora), v deležu glasov pa so izid poslabšali za pol odstotne točke.

Toninova evropska kandidatura na čelu liste je bila pomenljivo presenečenje. Govoril je sicer, da je moral stopiti v ospredje, ker je bila NSI napadana z obeh političnih taborov, a ni prepričal. »V tvegano igro ste se kot predsednik stranke spustili,« smo mu dejali v intervjuju pred volitvami. In res, ni veliko manjkalo, pa bi ga ujel vodilni kandidat neparlamentarne ljudske stranke Peter Gregorčič.

In še nekaj preroškega nam je dejal v pogovoru pred volitvami: »Tako kot je Ljudmila Novak prevzela odgovornost za predsedniške volitve, jo prevzamem jaz za evropske.« Delež, ki ga je dosegla Novakova (7,24), ni dosti nižji od Toninovih 7,68 odstotka. A kot rečeno, njegova predhodnica, čeprav ni bila več predsednica stranke, ga je na evropskih volitvah 2019 z 11,12 odstotka posekala za skoraj tri odstotke. Tudi po zaslugi prispevka konkurenta Peterleta, ki pa Toninu z udeležbo na listi ni želel več pomagati.

V minulih dneh ga je s spisano policijsko kazensko ovadbo ujela afera Knovs. Pravzaprav afera Dars, ki je ne bi bilo, če stranka svojega podpredsednika Valentina Hajdinjaka ne bi nastavila na vrh Darsa v času, ko je bil zdajšnji najverjetnejši kandidat za predsednika NSI Jernej Vrtovec minister za infrastrukturo. Hajdinjaka so v NSI z vsemi sredstvi vzeli v bran in dan po njegovi odstavitvi z vrha Darsa šli preverjat, ali se mu (in še drugim štirinajstim lastnikom telefonskih številk, med katerimi je bilo več vidnih članov NSI in akterjev afere Dars) nezakonito prisluškuje.

Čeprav je Tonin še marca poudarjal, da je komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb dolžna molčati tudi, če v nadzoru odkrije, da prisluškovanja ni bilo, pa je zdaj zatrjeval, da takšno obveščanje ni sporno, nasprotno, je celo logično, in da je bila takšna tudi pretekla praksa. V ovadbi Tonina in treh poslancev NSI policija, ki z ovadenimi ni opravila razgovora, zatrjuje, da je takoj po opravljenem nadzoru v kriptiranem klepetu, naslovljenem »Dars«, o ugotovitvah obvestil svoje najožje strankarske kolege, tudi tiste, ki niso bili člani Knovsa. »Nadzor opravljen. V zadnjih dveh letih ni bil odrejen prisluh zoper nobeno številko na listi,« naj bi po navedbah ovadbe sporočil Tonin.

Izstop Lojzeta Peterleta – s svojim obrambnim ministrom v njegovi vladi je spet v »varnem razmerju« – iz Nove Slovenije je bila napoved Toninovega zatona in nedavnega sklica kongresa, na katerem se ne bo vnovič potegoval za predsednika. Ker ima, je priznal, »občutek, da vsi vozijo v drugo smer«, in zaradi spoznanja, da je on »najverjetneje tisti, ki vozi v napačno smer«. Tako kot za Andreja Bajuka in Ljudmilo Novak je bilo tudi zanj usodno »nevarno razmerje« z Janezom Janšo.