O intervjuju z dr. Ivanom Štuhecem smo se menili že pred veliko nočjo, a je naneslo, da je padel prav v čas po izvolitvi novega papeža in ameriškega kardinala Roberta Francisa Prevosta. »Do svetovnih voditeljev bo dialoški na predpostavki krščanskega etosa. Njegova glavna naloga je evangelizacija, zato bo misijonar sveta,« pričakuje Štuhec.

Na dva momenta bi radi opozorili, ki v referendumskih debatah nista bila (dovolj) izpostavljena. Najprej, SDS ne bo pozvalo ljudstva na volišča o sprejeti noveli zakona o zdravstveni dejavnosti.

14. maja bo minilo 90 let od rojstva pisatelja, dramatika, osamosvojitelja in politika Rudija Šelige. Arhitekt Aleš Šeligo nam je v intervjuju zaupal nekaj spominov na očeta, predvsem na njegovo predsedovanje pisateljskemu društvu in vodenje ministrstva za kulturo.

Predsednici republike stvari ne gredo od rok, ko bi ji koristile diplomatske spretnosti in politične veščine. V karieri jih ni nabrala, a tudi njena »narava« ji ni v pomoč. Ne gre za spretnost pririniti se prek odvetništva Melanie Trump v bližino njenega moža.

Začenja se finale spopada za interpretacijo, za kaj »v bistvu« ali »v resnici« gre pri referendumu, na katerega so volivci pozvani, da oddajo glas za in proti zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke v umetnosti. Bo to referendum o umetnosti ali o pokojninah?

Dvakratni minister za kulturo Vasko Simoniti je februarja na kongresu kulturnega foruma SDS dejal, da je treba kulturo vrniti kulturnikom; jo varovati pred ideološkimi interpretacijami, ki jo oddaljujejo od njenega bistva – utrjevanja nacionalne zavesti in ohranjanja slovenske samobitnosti.

Kakšni bodo sadovi žetve papeža Frančiška, bo pokazalo čas. Prvi sad se bo pokazal, ko se bo po končanih konklavah pokadil bel dim. Naslednik bo tako ali drugače prenašal, razvijal ali potisnil ob stran njegovo dediščino. Frančiškova doba se je končala, ostaja pa misel svetega Frančiška, ki ji je sledil papež – Mir in dobro. Preprosto Franciscus piše na grobu 266. papeža v baziliki Marije Snežne.

Frančiškove napovedi temeljite reforme vatikanske kurije so bile obetajoče, marsikaj je papež tudi realiziral. Zgovoren je bil, na primer, njegov dober kolega kardinal Franc Rode, ki ga je leta 1971 gostil v Sloveniji.

Tudi bolj oddaljena ocena pontifikata, sklenjenega na velikonočno ponedeljek, bo v prid papežu Frančišku. Morda bo kdaj svetnik, celo verjetno, četudi je na začetku leta usmiljenja pred devetimi leti v knjigi pogovorov dejal, da je grešnik. Ne prvič in ne zadnjič. Ne dvomimo, zgodovina in tisti nad njo bodo usmiljeni. Miserando atque eligendo – Iz usmiljenja in izvolitve.

Sem politik, a se še do zdaj s tem nisem povsem sprijaznil, pravi v pogovoru finančni minister Klemen Boštjančič. »Nekaterih navad in ravnanj, ki jih pričakujejo drugi ljudje pa tudi mediji od politikov, ne bom počel. V politiki je opurtunizem mainstream, in temu se ne mislim prilagoditi.« Kot podpredsednik stranke in vlade bo šel na volitve in skušal čim bolj na glas zagovarjati vse to, kar je narejeno v tem mandatu. »Ne obljube, dejanja so tista, ki štejejo. V teh treh letih je bilo glede reform narejenega več kot prej v dvajsetih letih. Najbolj glasni glede reform so prav tisti, ki v več mandatih niso zmogli niti ene resne reforme.« Dopustoval bo na lastne stroške.

Pred veliko nočjo sem se odpravil v Raveno. Veliko misli me je spreletavalo med ogledi zgodnjekrščanskih spomenikov. V nadškofijski kapeli sv. Andreja (6. stoletje, edini zasebni zgodnjekrščanski oratorij, ohranjen do danes), denimo, sem ugledal na luneti nad vrati preddverja podobo golobradega Kristusa, poredko prikazanega kot bojevnika.

Predsednica republike bi rada, da bi osemdesetletnico konca druge svetovne vojne zaznamovali tudi s pokopom v zadnjem obdobju najdenih posmrtnih ostankov žrtev druge svetovne vojne in revolucije, smo jo večkrat slišali.

Andrej Hoivik (1993) živi v Podlubniku v Škofji Loki. Vpisan je v knjigo zlatih maturantov škofjeloške gimnazije. Izbirna predmeta na maturi sta bila kemija in sociologija. Ni študiral slednje, leta 2018 je magistriral iz organske kemije z nalogo Sinteza dvo- in večveznih ligandov iz substituiranih biciklo[2.2.2]oktenov in njihovih koordinacijskih spojin. A na funkciji poslanca, bi mu bolj koristila sociologija kulture.

Dolgotrajna oskrba za stare, stanovanja za mlade, javno zdravstvo za ljudi vseh starosti. To je formula za uspeh na volitvah. Politika je tudi stanovanjsko problematiko prepoznala za glavni vir nezadovoljstva ljudi. Predsednik vlade Robert Golob je napovedal največji zagon gradnje javnih najemnih stanovanj v zgodovini države.

Zimska pomoč (ali dodatek) je pomagala. Podpisan je dogovor med, kot se jim reče, socialnimi partnerji o členih novele pokojninskega zakona.

Tako kot je Levica paradoksalno padla v isto mentalno sfero kot Orban, pa tega noče za nobeno ceno priznati, velja tudi za najmočnejšo desno stranko, pravi v pogovoru sociolog dr. Frane Adam.

»Leta 1945 sta bila premagana fašizem in nacizem, leta 1989 socializem in komunizem. Okrog 2025 je morda na vrsti liberalni demokratizem,« napoveduje minister v dveh Janševih vladah Žiga Turk, pisec prvega besedila e-zbornika Katedrale svobode Soglasje za zgodovinski trenutek – Novi prispevki za slovenski pomladni program. Pred dnevi so ga predstavili pobudniki Peter Jambrek, Ernest Petrič, Alenka Puhar, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Tomaž Zalaznik in Žiga Turk.

Ostanejo zdravstvo, stanovanja, pokojnine. To troje. Treba jih je primerno polikati, zloščiti, okrancljati …, da bo prijetno z njimi pred volivce in da ne bo zmede.

Če bo v Evropa na takšen ali drugacen način, tudi vojaško, prisotna v Ukrajini, nas pa ne bo zraven, se Slovenija odmika od jedrne Evrope, opozarja v pogovoru nekdanji veleposlanik v ZDA dr. Božo Cerar. In dodaja: »Zapravili smo verodostojnost v Natu, zdaj jo kanimo izgubiti še v EU.« Boji se razkola v čezatlantskih odnosih, pa tudi tega, da bo ameriški predsednik Trump z ruskim predsednikom Putinom dosegel prekinitev ognja, za trajni mir pa mu ne bo kaj dosti mar. Žal se marsikdo ne zaveda, v kako nevarnih casih živimo in do kako nevarnih dogovorov ob logiki lahko pride – tudi na naš racun, pravi naš sogovornik.

Je zgodovina neskončno ponavljanje vzponov in padcev? Francis Fukuyama v svetovno znanem delu Konec zgodovine in zadnji človek (1992) razloži, zakaj je liberalna demokracija zanj končna točka zgodovine. Če ni – in sam prizna, da ni imel prav, četudi v jedru niti ni zgrešil – kaj je prišlo po tem koncu?