Na desnici je preveč petelinov na premajhnem gnoju, je pred nekaj meseci razlagal stanje Lojze Peterle. Isto je prejšnji teden povedal tudi Milan Kučan – ampak za levico.

Protiglobalistom s preloma tisočletja se pridružujejo marsikatere stranke na desnici, v določeni meri tudi najmočnejša stranka tega pola na Slovenskem. V kakšnih okoliščinah se je zgodil ta paradoksalni obrat in kako je povezan s porastom populizma?

Nekdanji ekonom mariborske nadškofije v knjigi Zarota Judežev trdi, da so ga zlorabili kot krivca za grehe drugih.

Lani je v imenu predsednice republike Nataše Pirc Musar častna četa Slovenske vojske ob breznu po vojni pobitih pod Krenom v Kočevskem rogu položila venec. Ob 80. obletnici zločinskega povojnega množičnega umora Slovencev je ravnala drugače.

Prvo vprašanje vsake kampanje je (koalicijsko) povezovanje: kdo bi s kom in kdo s kom nikakor ne bi šel v španovijo – tudi pred volitvami. Predsednik SDS Janez Janša se je na kongresu stranke, ki mu je potrdil že deseti mandat, tem nenehnim poizvedovanjem leto pred volitvami izognil: SDS bo do takrat gradila samo koalicijo z volivci. Le še mi sami – Sinn Féin, kot temu pravijo Irci.

To so bili dnevi visoke zunanjepolitične predstavnice Evropske unije Estonke Kaje Kallas. Oznanila je sveženj sankcij zoper Rusko federacijo, ciljan predvsem proti ruski naftni floti v senci. Še marca je v Tel Avivu dejala, da sta EU in Izrael »zelo dobra partnerja«, minule dni pa je oznanila, da je odredila pregled prostotrgovinskega sporazuma med evropsko povezavo in Izraelom oziroma spoštovanja njegovega člena, ki se nanaša na človekove pravice.

Razvoj države ne more temeljiti na izkazovanju lojalnosti tej ali oni politični osebnosti in tudi ne na nenehni politiki proti, je prepričan pravnik dr. Matej Avbelj. Kot član ožje ekipe Platforme sodelovanja 5. junija prireja tribuno, na kateri bodo razpravljali o tem, kako najprej ohraniti in nato okrepiti evropski duh in naš evropski način življenja. »V Sloveniji je ta razprava povsem izvotljena, še več, zdi se, da aktualna politika, tako pozicijska kot opozicijska, te debate niti ne namerava sprožiti in v njej resneje sodelovati,« pravi Avbelj. Vprašali smo ga, kako gleda na Anžeta Logarja, ki naj bi z referendumom in interpeliranjem ministrice Aste Vrečko razkril Demokrate kot Janševe oprode.

Moralni teolog dr. Ivan Štuhec je v obsežnem intervjuju za Reporter spregovoril tudi o telovadnici Zavoda Antona Martina Slomška v Mariboru, ki jo je proti njegovi volji zgradil SCT.

O intervjuju z dr. Ivanom Štuhecem smo se menili že pred veliko nočjo, a je naneslo, da je padel prav v čas po izvolitvi novega papeža in ameriškega kardinala Roberta Francisa Prevosta. »Do svetovnih voditeljev bo dialoški na predpostavki krščanskega etosa. Njegova glavna naloga je evangelizacija, zato bo misijonar sveta,« pričakuje Štuhec.

Na dva momenta bi radi opozorili, ki v referendumskih debatah nista bila (dovolj) izpostavljena. Najprej, SDS ne bo pozvalo ljudstva na volišča o sprejeti noveli zakona o zdravstveni dejavnosti.

14. maja bo minilo 90 let od rojstva pisatelja, dramatika, osamosvojitelja in politika Rudija Šelige. Arhitekt Aleš Šeligo nam je v intervjuju zaupal nekaj spominov na očeta, predvsem na njegovo predsedovanje pisateljskemu društvu in vodenje ministrstva za kulturo.

Predsednici republike stvari ne gredo od rok, ko bi ji koristile diplomatske spretnosti in politične veščine. V karieri jih ni nabrala, a tudi njena »narava« ji ni v pomoč. Ne gre za spretnost pririniti se prek odvetništva Melanie Trump v bližino njenega moža.

Začenja se finale spopada za interpretacijo, za kaj »v bistvu« ali »v resnici« gre pri referendumu, na katerega so volivci pozvani, da oddajo glas za in proti zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke v umetnosti. Bo to referendum o umetnosti ali o pokojninah?

Dvakratni minister za kulturo Vasko Simoniti je februarja na kongresu kulturnega foruma SDS dejal, da je treba kulturo vrniti kulturnikom; jo varovati pred ideološkimi interpretacijami, ki jo oddaljujejo od njenega bistva – utrjevanja nacionalne zavesti in ohranjanja slovenske samobitnosti.

Kakšni bodo sadovi žetve papeža Frančiška, bo pokazalo čas. Prvi sad se bo pokazal, ko se bo po končanih konklavah pokadil bel dim. Naslednik bo tako ali drugače prenašal, razvijal ali potisnil ob stran njegovo dediščino. Frančiškova doba se je končala, ostaja pa misel svetega Frančiška, ki ji je sledil papež – Mir in dobro. Preprosto Franciscus piše na grobu 266. papeža v baziliki Marije Snežne.

Frančiškove napovedi temeljite reforme vatikanske kurije so bile obetajoče, marsikaj je papež tudi realiziral. Zgovoren je bil, na primer, njegov dober kolega kardinal Franc Rode, ki ga je leta 1971 gostil v Sloveniji.

Tudi bolj oddaljena ocena pontifikata, sklenjenega na velikonočno ponedeljek, bo v prid papežu Frančišku. Morda bo kdaj svetnik, celo verjetno, četudi je na začetku leta usmiljenja pred devetimi leti v knjigi pogovorov dejal, da je grešnik. Ne prvič in ne zadnjič. Ne dvomimo, zgodovina in tisti nad njo bodo usmiljeni. Miserando atque eligendo – Iz usmiljenja in izvolitve.

Sem politik, a se še do zdaj s tem nisem povsem sprijaznil, pravi v pogovoru finančni minister Klemen Boštjančič. »Nekaterih navad in ravnanj, ki jih pričakujejo drugi ljudje pa tudi mediji od politikov, ne bom počel. V politiki je opurtunizem mainstream, in temu se ne mislim prilagoditi.« Kot podpredsednik stranke in vlade bo šel na volitve in skušal čim bolj na glas zagovarjati vse to, kar je narejeno v tem mandatu. »Ne obljube, dejanja so tista, ki štejejo. V teh treh letih je bilo glede reform narejenega več kot prej v dvajsetih letih. Najbolj glasni glede reform so prav tisti, ki v več mandatih niso zmogli niti ene resne reforme.« Dopustoval bo na lastne stroške.

Pred veliko nočjo sem se odpravil v Raveno. Veliko misli me je spreletavalo med ogledi zgodnjekrščanskih spomenikov. V nadškofijski kapeli sv. Andreja (6. stoletje, edini zasebni zgodnjekrščanski oratorij, ohranjen do danes), denimo, sem ugledal na luneti nad vrati preddverja podobo golobradega Kristusa, poredko prikazanega kot bojevnika.

Predsednica republike bi rada, da bi osemdesetletnico konca druge svetovne vojne zaznamovali tudi s pokopom v zadnjem obdobju najdenih posmrtnih ostankov žrtev druge svetovne vojne in revolucije, smo jo večkrat slišali.