Še dobri dve leti pa bo minulo štirideset let od izida 57. številke Nove revije z naslovom Prispevki za slovenski nacionalni program.

»Dojenje psa ni nobeno umetniško delo – za nagrado Prešernove sklada,« smo slišali v Tarči od enega vodilnih predstavnikov SDS. Pisoar tudi ne, pa vendar je eno najslavnejših in nenavadni del. Če je sploh delo – je le dobro produciran in propagiran koncept. Kipar in esejist Jiři Kočica je okoli njega spisal malce nenavadno delo in se prebil v ožji izbor za najboljši roman leta.

O vojni v Ukrajini, ki jo je pred dobrimi tremi leti z invazijo začela Ruska federacija, stanju na bojišču in možnostih za premirje smo se pogovarjali z nekdanjim načelnikom Slovenske vojske in svetovalcem ministra za obrambo generalmajorjem Dobranom Božičem. V primeru zagotavljanja miru v Ukrajini je znotraj mirovnih sil pripravljen tja voditi tudi kontingent naših vojakov.

Ustava je bila kar nekajkrat spremenjena. Vanjo so bile vnesene stvari, ki ji ne pritičejo. Kateri poslanec pri »zdravem razumu« pa je proti pravici do pitne vode v ustavi ali do slovenskega znakovnega jezika v ustavi. Zadnjič smo slišali, da naj bi vanjo dali opredelitev spola kot naravne kategorije. (Za ta »zdravi razum« seveda ne bo potrebne dvotretjinske večine.)

»Naredimo Evropo spet veliko! Make Europe Great Again!« Nekajkrat je to ponovil v povišanem tonu evropski poslanec politične skupine Evropske ljudske stranke, izvoljen na listi SDS, Branko Grims v Hiši EU v razpravi, namenjeni stotemu dnevu Evropske komisije. Z eno nogo je ta nekdanji kranjski poslanec SDS in ustanovitelj predhodnica Socialdemokratke zveze Slovenije že desno zunaj ELS.

Lani novembra je Denis Sahernik nastopil drugi mandat sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. V pogovoru je pojasnil, zakaj so nad plačno reformo zelo razočarani, sploh glede na vse javne izjave, kaj vse se bo s tem uredilo na področju skrbi za starejše, na katerem močno primanjkuje ljudi, ki bi bili pripravljeni delati 24 ur na dan in 365 dni na leto. Iščejo jih tudi v Nepalu in na Filipinih.

Položaj in počutje predsednika ali predsednice republike je zelo povezano s politiko in posebej s političnimi strankami. Tudi Shakespearjeve drame so povezane s politiko. Krvavi kralji, ki se borijo za oblast, kaj je to drugega kot politika?

Do lani aprila je bil podpredsednik ZDA J. D. Vance senator v Ohiu, pred dnevi je kot apostol svobode govora nastopil na münchenski varnostni konferenci. To je bila uvertura k Trumpovim grožnjam Zelenskemu, s katerimi je podprl do zdaj v demokratičnem svetu še ne videno transakcijsko zunanjo politiko na steroidih.

Prvič svet moli za papeža Frančiška – njegovo zdravje. Ima sicer »navado« poprositi ljudi, s katerim se sreča, naj molijo zanj.

Z docentom dr. Simonom Malmenvallom, tudi kustusom v Slovenskem šolskem muzeju, smo se pred tretjo obletnici invazije Ruske federacije na Ukrajina pogovarjali v njegovem kabinetu na teološki fakulteti. Ohranil je stike z različnimi ljudmi, pretežno iz akademskih krogov, tako tistimi iz Ukrajine kot Ukrajinci, ki so se zaradi vojnih razmer znašli v emigraciji, pa tudi z ljudmi iz Belorusije in Rusije.

Ni miru za 55-letno okrožno državno tožilko svétnico na Specializiranem državnem tožilstvu. Konec lanskega leta je Mateja Gončin tudi v kamero spregovorila o nepravilnostih, zlorabah in naklepnih kaznivih dejanjih varnostnikov, zlasti pa vodstva Centa za varovanje in zaščito (CVZ).

Z marsičem hiti vlada v državni zbor; išče prostor in lovi čas, da postori, kar bi se še dalo v tem letu. Gotovo je v parlamentu že ali pa se snuje marsikaj, kar bi bilo primerno po uzakonitvi koalicijskega valjarja postaviti pred sodbo volivcev.

Zgodba se dogaja na Tržaškem kmalu po osamosvojitvi in daje vpogled v delovanje represivnih organov in ostanka SDV, pripoveduje o svojem drugem romanu dr. Miha Brejc. V njem piše o tem, kako je delovalo udbovsko omrežje in kako so se znotraj njega znašli ljudje, se nanj odzivali, kakšne moralne dileme so imeli.

Glavno mesto vsake države je tudi srce nacije, identifikacijsko središče vseh državljanov, pravi zgodovinar Mitja Ferenc; ohranjati mora spomin ne le na njene zmagoslavne in velike dosežke, ampak tudi na njegove tragedije.

Približuje se osemdeseta obletnica konca druge svetovne vojne. Predsednica republike Nataša Pirc Musar si prizadeva, da bi do takrat dosegla dogovor o mestu pokopa 3450 žrtev iz Jame pod Macesnovo gorico. O tem sta na nedavnem srečanju govorila tudi predsednik Slovenske škofovske konferenc novomeški škof Andrej Saje in predsednik vlade Robert Golob.

Enomesečna javna razprava o izhodiščih novega stanovanjskega davka se je sklenila z vsesplošnim zavračanjem – z nemalo zabavljanja in sarkazma. Ni dvoma, da takšnega koncepta zakona (obdavčeno drugo in vsako naslednje stanovanje, prvo pa ne) ne bomo videli in še manj sprejeli.

Na predlog kolegov stolnih kanonikov je prelata dr. Janeza Grila prav pred letom, 19. januarja 2024, novomeški škof Andrej Saje imenoval za 34. prošta stolnega kapitlja. V intervjuju včasih hudomušno pripoveduje o svoji bogati življenjski in duhovniški poti. Od materinega pouka pred odhodom v šolo (naj ne verjame, če mu bodo rekli, da ni Boga …) do ekonoma novomeške škofije.

To leto bo končno stekla dolgotrajna oskrba, s katero naj bi bilo ustrezneje poskrbljeno za varno starost. Prvi predlog zakona je bila pripravljen že pred dvema desetletjema. Obstaja veliko tveganje, da bo to, vsaj v prvem obdobju, uveljavitev dolgotrajne oskrbe veliki eksperiment, katerega posledice bo prav tako veliko razočaranje ljudi – in volivcev.

»Čutim, da imam ugled, ki si ga ne zaslužim, javno spoštovanje, ki ga nisem vreden. To je nedvomno moj najmočnejši občutek,« piše papež Frančišek v avtobiografiji, ki je izšla prejšnji torek pri založbi Penguin Random House.

Zdravstveno reformo bi po besedah dr. Anžeta Burgerja morali zasnovati povsem drugače – na sistemu, v katerem bi krepili koncesionarje in neučinkovitemu javnemu sistemu pustili, da počasi usahne. Z ekonomistom smo se pogovarjali tudi o vladni zamisli nepremičninskega davka.