Reporter
E-novice
Digitalna naročnina
Reporter
Naroči

Odštevajo se dnevi, preden bo pot do Nove Gorice postala prava grozljivka


Evropska prestolnica kulture pred dnevi ni ponujala kakega presežka na ravni pianista Alexandra Gadjieva, pa vendarle se je »splačalo« pohiteti. Še nekaj dni in zaprta bo vipavska hitra cesta. Pot do (Nove) Gorice iz Ljubljane bo res prava grozljivka.

delo na cesti.JPG
Bobo
Delo na cesti (fotografija je simbolična)

 

Velikost pisave

Manjša
Večja
 

Medtem ko naj bi bil naš konzulat v Trstu »konzulat usranih Slovanov oziroma Slovencev« in naslednji dan še »konzulat korupcije«, je povsem drugačna izkušnja biti gost pri Enoteci Mama Angelo na Travniku, »kjer se Slovenija in Italija srečata ob šanku« – tudi in predvsem ob vinu iz kleti Ferdinand Iztoka Četrtiča na Kojskem.

V Raštelu, ulici pod gradom, ki vodi na Travnik, je čezmejno združenje Senza meje konec julija odprlo trgovino naravnih vin. Senza meje za zdaj združuje 25 mlajših vedoželjnih vinogradnikov iz Slovenije in Italije.

»Vino je del kulture. Če ti ni mar za kulturo in preteklost, potem ti ni mar niti za prihodnost,« je dejal v goriškem Novem glasu eden od članov Anže Ivančič. V frančiškanskem samostanu Kostanjevica nad Novo Gorico 350 let stara kamnita vinska klet skozi vina pripoveduje zgodbo o miru, prijateljstvu in skupni evropski dediščini. V njej bo z denarjem EPK v organizaciji združenja vitezov klasifikacije CRU-Marije Terezije letošnjega oktobra prirejena tradicionalna dobrodelna dražba velikih vin goriške krajine za mir. Vina iz te kleti bodo tam predstavljena kot ambasadorji evropskega sožitja.

Toliko o spodbudnih čezmejnih vinskih zgodbah. Kaj pa druge zgodbe v politiki in družbi? Prejšnji kulturni minister Vasko Simoniti pravi, da italijanska stran ne glede na prijazne besede in nasmehe v resnici ni priznala, da je EPK skupen projekt, ki bi povezal mesti in premostil zgodovinske razlike. Simbolni dokaz tega preseganja bi bil, če bi tudi Italijani prevzeli ime Trg Evrope in se poslovili od Piazze della Transalpine.

Tudi imena Nove Gorice niso nikoli uspeli prevesti v Nuova Gorizia. Pri nas mestu na slovenski strani pravimo kar Gorica (pišemo in govorimo denimo le o nogometaših Gorice), na drugi strani železnice pa je »stara« Gorica, nad čimer ni navdušena slovenska manjšina v Italiji, saj je njihovo mesto le Gorica.

Brezmejna prestolnica kulture – pa vendar. Pod samostanom Kostanjevica so na ulici Via della Cappella postopali italijanski policisti in pogledovali po obmejni ulici Via del Poligono. Mlajša moška, očitno nista bila ne domačina in ne turista, sta gledala v svoja telefona, eden od njiju je previdno krenil naprej, in ko je zapazil policiste, sta se hitro obrnila in umaknila na slovensko Streliško ulico.

Reporter

Ostanite obveščeni


Prejmite najboljše vsebine iz Reporterja neposredno v svoj poštni predal.

REPORTER MEDIA, d.o.o. © 2008-2025

 

Vse pravice pridržane.