Mislite, da je bil vaš brat, vrsto let ekonom mariborske nadškofije, na neki način grešni kozel? Menda o tem, kot sem zasledil, piše knjigo?« Vprašanje sem proti koncu intervjuja decembra 2020 postavil akademiku Jožetu Krašovcu, saj je bil brat Mirko tisti čas že pravnomočno oproščen.

Odvrnil je: »Namesto da bi potrpežljivo strnili vrste in še bolj sodelovali v iskanju navdiha za rešitev onkraj cunamija pri najvišji sili, se je oglasil klic pred Pilatom za obsodbo enega za vse, da bi se povečal videz lastne pravičnosti. Moj brat Mirko je postal grešni kozel – ne na neki način, ampak načrtno, sistemsko. Za dušo pa mu je ostala vera v Božjo pravičnost, za ‘vsakdanji kruh’ je dobil zavetje menihov v Šentpavlu brez meja v solidarnosti, za nastope pred sodniki vseh vrst pa je pripravil analize obsežne dokumentacije, ki z datumi sestavlja celotno resnico.«

Z odgovorom je že nakazal poanto in naslov knjige Zarota judežev, ki jo je Mirko Krašovec predstavil prejšnjo sredo v Cankarjevem domu.

Je samoopredelitev za grešnega kozla celotna resnica? Ali le njegova resnica? Vsekakor se noben drug akter finančnega debakla mariborske nadškofije ne bo tako potrudil in jo razgalil, kot je to storil dolgoletni škofijski ekonom (1985–2010) Mirko Krašovec v knjigi, težki tri kilograme. Izdati jo je nameraval že leta 2021, a so mu judeži zapretili z odvetniki, medtem pa je še bolj vsestransko raziskal obseg njihovega uničujočega delovanja.

Poimenskega seznama judežev (izdajalcev) v knjigi seveda ni, so pa delovali iz Slovenije, Italije in Vatikana. To so vsi tisti, ki so zavajali domače in tuje civilne in cerkvene medije, politike ter cerkvene dostojanstvenike v Sloveniji.

Nadškofa Antona Stresa, mariborskega nadškofa Marjana Turnška in njegovega naslednika nadškofa Alojza Cvikla ima za žrtve, žal pa so »z begom pred odgovornostjo povzročili večjo nesrečo, kot je sama gospodarska in finančna kriza«. Stres in Turnšek sta se odločila za strategijo grešnega kozla (pri njej je, piše Krašovec, sodeloval tudi Ivan Štuhec), namesto da bi poskrbela za nadaljevanje timskega in složnega sodelovanja pri iskanju rešitev.

Jeseni 2023 so si s Stresom, Turnškom in Štuhecem le »podali roke«, zakopali zamere z željo, da stopijo skupaj in sodelujejo v postopkih rehabilitacije mariborske nadškofije.

Obstaja tudi »cerkveni lobi«, ki je z judeži sodeloval. Pri njegovem razkrinkanju in tudi sicer mu je odločilno pomagal nekdanji tajnik Kongregacije za kler msgr. Milan Simčič. Le primer: Krašovca je na temelju Metropolitanskega cerkvenega sodišča Kongregacija za kler obvestila, da bo to sodišče uvedlo postopek.

Član tričlanske komisije tega sodišča je bil tudi zdajšnji predsednik Slovenske škofovske konference škof Andrej Saje. Že leta 2016 mu je Saje v pogovoru dejal, da ta komisija o zadevi sploh ni razpravljala, postopek ni bil izveden po pravilih.

Pri zgodbi o rušenju gospodarskega sistema nadškofije omenja uslužbenca državnega tajnika kardinala Tarcisa Bortoneja, zdaj nuncija Sv. sedeža v Iraku Mitja Leskovarja, ki izhaja iz istega kraja kot lastnik družbe Gratel Jurij Kač. Kač, tedaj »peti najbogatejši Slovenec« (Finance), si je, tako pravi Krašovec, s sprevrženimi dejanji za simbolično vsoto v postopku prisilne poravnave prilastil operaterja T-2 »za osebno premoženjsko korist«.

Zato pri Zvonovih holdingih prisilni poravnavi nista uspeli in sta šla Zvonova v stečaj. In tu je še NLB, ki se v prisilni poravnavi T-2 ni prijavila v upniški odbor, čeprav bi kot največja upnica to morala storiti. NLB se je »pilatovsko« oziroma »izdajalsko« umaknila, da je lahko Gratel po svojih željah plenil premoženje Zvona holdinga.

Od 9. junija 2017 do 14. septembra 2017 je v zaporu Rogoza prestajal »vikend« zaporno kazen. Oproščen vseh obtožb je bil leta 2019 vnovič vključen v pastoralno delo. Leta 2010 se je upokojil, določena mu je bil najnižja možna pokojnina okoli 700 evrov – toliko kot drugim duhovnikom na župnijah, pravi njegov brat Jože. Zdaj je župnijski upravitelj v Podčetrtku.