Ko sva se lani pred začetkom šolskega leta dobila v vaši županski pisarni, ste dejali, da se počutite varno – v pisarni. Zaradi groženj s smrtjo ste pred tem krajši čas na občini imeli varnostnika. Več policistov je bilo prisotnih v občini, tudi tistih, ki so manj opazni ... Pa vendar se je pred dvema tednoma zgodil fizični napad na vas – pa ne le na vas. Je pozornost glede varnosti v teh mesecih popustila?

Kot kaže, ni bilo vse tako, kot bi moralo biti. Pri varovanju javnih prireditev, tudi gasilskih veselic, bo očitno treba postopati drugače. Kot družba smo se zelo spremenili, zakon o javnih zbiranjih bo treba prilagoditi čedalje zahtevnejšim razmeram …

Četudi se na gasilskih veselicah že po neki »folklori« dogaja marsikaj.

Malce drugače je, ko si sam žrtev takšne »folklore«. Težava je že s pričami in dokazovanjem, kaj se je dejansko dogajalo. Hvala bogu obstaja tudi nekaj posnetkov napada. Menim, da bi morali biti takšni javni dogodki nadzorovani tudi s kamerami. Video nadzor prireditev po svetu ni nič kaj neobičajnega. Pomemben je tudi nadzorovan pristop, marsikdo lahko v svojih žepih in pod oblačili na prizorišče prinese marsikaj, kar tja ne sodi. Na športnih dogodkih naj to ne bi bilo mogoče tako zlahka, saj nas varnostniki pregledajo. Tudi na drugih prireditvah bi morali biti na to bolj pozorni, saj vidimo, da bo glede na našo zakonodajo, veliko toleranco in visok prag dokazovanja na sodiščih treba bolje poskrbeti za preventivo.

Kdo sta ta dva fanta oziroma moška, ki sta se spravila na vas?

Nikoli ju nisem videl. Prebivata v Kočevju – pravzaprav naj bi v napadu sodelovali trije.

Veste o njih že kaj več?

Nič kaj dosti, le to, da naj bi bil vsaj eden izmed njih že udeležen pri kaznivih dejanjih. A ta podatek je neuraden in nepreverjen, ne bi ga rad izpostavljal. Zoper enega med njimi potekajo tudi drugi postopki.

Zakaj sta vas napadla?

Ne vem. Napad me je presenetil, plesal sem na gasilski veselici s policistko, ki takrat ni bila v službi, ko sta iznenada priletela dva napadalca in me začela udarjati s pestmi po glavi in obrazu.

Ju je kdo najel, da obračuna z vami?

To je ena od možnosti, zgrožen sem, da bi bilo v naši državi mogoče tudi kaj takšnega. Tudi v javnih nastopih si vztrajno prizadevam za integracijo Romov. Nikomur nič ne jemljemo, le meje in zakoni morajo veljati za vse. Gre mi za delovanje v okvirih, ki jih spoštujemo tudi vsi drugi državljani in državljanke.

Vam je prišlo prav, da ste v dobri kondiciji?

Gotovo, tudi rehabilitacija je bila hitrejša, predvsem po psihološki plati. Vsakodnevno skrbim za kondicijo, pred tem intervjujem sem pretekel dobrih pet kilometrov. Dobra psihična in fizična pripravljenost mi omogočata, da lažje premagujem izzive, s katerimi se soočam.

Kako pa je okrevala policistka?

Nekaj dni je bila na bolniški, zdaj je v redu. Zelo sem ji hvaležen, ker je bila tako prisebna in je v tistem trenutku odreagirala, kolikor je pač lahko, na povsem nepričakovan in neizzvan napad. Tako srčnih ljudi, ki so se v takšnih trenutkih pripravljeni odzvati tako, kot se je ona, bi si želel več v mojih krajih in seveda tudi v državi.

Primož Lavre

Veselice niso prekinili?

Niso. In tudi to me skrbi. Kljub incidentu se je gasilska veselica nadaljevala. Ko sem obležal na tleh, ni bilo nikogar, ki bi skočil za napadalcema. Kot sem dejal, marsikaj je, kot kaže, šlo narobe.

Ste razočarani nad občani?

Razočaran? Kaj pa vem … morda, bolj sem zaskrbljen nad tem, kam gremo kot družba. Verjamem, da se marsikdo noče izpostavljati, a šlo je za napad na nekoga, ki mu je mar blaginja in dobro počutje vseh članov lokalne skupnosti – pa tudi širše. Pripravljen sem se bil javno angažirati tudi na ravni države. Ni mi vseeno za pravice vseh – tudi romske skupnosti, zato si želim, da bi se bili pripravljeni in sposobni bolje povezati z lokalno skupnostjo. Nenehni konflikti in ponavljajoča se kriminaliteta ne dajejo upanja v integracijo in manj socialne distance med Romi in Neromi. Gospodom in gospem v Ljubljani je to nemogoče dopovedati.

Da ste se pred dnevi pogovarjali s predsednikom vlade, kaj pripomore k vaši varnosti? Ali vsaj občutku varnosti?

Mislim, da niti ne. Prejšnjo sredo me je premier Robert Golob povabil na pogovor. V njegovem kabinetu sem mu predstavil presek stanja na jugovzhodnem delu Slovenije. Dejal sem mu, da ne moremo več govoriti o romski problematiki, temveč o kriminalu v romskih naseljih in zunaj njih. Priznal je, da si niti ni mogel predstavljati, s kako hudimi težavami imamo opraviti pri nas. Časa za spoznavanje razmer ni več, sem bil jasen. Večji in manjši konflikti se v našem delu države dogajajo vsakodnevno. Obljubil mi je, da bo v najkrajšem možnem času, v približno dveh tednih, zadeve preveril. Tako bi ugotovili, kaj je mogoče narediti takoj, nato pa bolj sistemsko zagrizli v reševanje kriminalitete.

Govorila sta torej predvsem o varnosti?

Da, a varnostne razmere so povezane še z marsičim drugim, ne gre le za droge in orožje. Začeti je treba pri načinu vzgoje ljudi, ki zaidejo v kriminal. Ne govorim seveda o večini romske populacije, temveč o nasilnežih, ki delujejo povsem zunaj vseh okvirov. Sistemska ureditev kazenskega pregona kaznivih dejanj v naši državi je takšna – merim na tožilstvo in sodstvo, visok prag dokazljivosti in ne nazadnje na previsoko toleranco do t. i. bagatelnih kraj in prekrškov – da teh nasilnežev ni sposobna spraviti v družbene okvire.

Zanje ni učinkovitih sankcij. Sama veva, če bi prekoračila hitrost v naselju in bi naju ujel radar, pa nama ne bi bilo treba nič plačati – kaj je to drugega kot brezvladje. Tudi otroku je treba postaviti meje, zato sem omenil vzgojo ljudi, to je oblikovanje vrednot, čustev, navad, zanimanj, volje … Če ni meja, je dovoljeno vse – predrznost gre le še dlje.

Predsedniku vlade sem predstavil tudi področje socialnih transferjev, ga opozoril na vse njihove skrajno kontroverzne učinke. Romska skupnost kot manjšina ima še posebne oziroma dodatne pravice – zame je to nekaj nezaslišanega. Tudi njeni pripadniki imajo enake pravice kot vsi drugi državljani in državljanke, imajo pa tudi enake dolžnosti, sicer so drugorazredni tisti, ki spoštujejo zakonodajo, hodijo na delo, plačujejo davke in ne nazadnje nikomur ne storijo nič tako grozovitega, kot so nam trem tisto nedeljo.

Tudi po srečanju s premierjem vztrajate pri odstopu notranjega ministra Boštjana Poklukarja?

Zagotovo. Prav včeraj sem poslal na vlado in ministru še dodaten posnetek incidenta. Pogrešam odziv generalnega direktorja policije Damjana Petriča, nisem ga ne slišal in ne videl, odkar je zamenjal Senada Jušića. Minister Poklukar, ki vseskozi ponavlja, kako dobro slovenska policija zagotavlja varnost, je eden med najbolj vidnimi, ki si zakriva oči pred resničnostjo.

Slovenska policija se po eni strani trudi, po drugi strani pa je prav zaradi visokega praga pri postopkih dokazovanj in kazni brez epiloga za bagatelna kazniva dejanja, v vse bolj podrejenem oziroma nemočnem položaju. Popolnoma je degradirana, vendar očitno to Poklukarju ustreza. Slovenija si ne more privoščiti, da državo vodijo takšni ljudje. Navsezadnje, kot minister je plačan, da zagotovi varnost vsem – brez izjem. Odgovoren je, da se jasno opredeli, kje so »ozka grla«, in s tem omogoči policistom večja pooblastila. Tu imam v mislih navezavo na tožilstvo.

Naj kar vlada prevzame celotno koordinacijo reševanja romskih vprašanj v občini, tako je sklenil vaš občinski svet. Kot bi se vdali …

Nikakor se nisem vdal. Toliko je vloženega napora, tudi s strani države, da bi se le napravil kak majhen korak, na koncu pa vse ostane pri denarju, ki ga občinam z romskimi naselji daje država – samo za to, da se ji z realnimi problemi ne bi bilo treba ukvarjati. Na ministrstvih za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, za vzgojo in izobraževanje, za notranje zadeve, za pravosodje, za zdravje in še na kakšnem ministrstvu se ne zavedajo, in politika prav tako ne, s čim vse se ubadamo občine, naše občanke in občani na celotnem jugovzhodnem delu Slovenije. Denar, ki ga dobivamo od države za urejanje romskih vprašanj, ne pomeni kaj dosti. Z njim pač ne moreš kupiti miru, še manj integracije.

Primož Lavre

Kot rečeno, ko sem bil pri vas v Ribnici, se je šolsko leto ravno začenjalo, danes se je sklenilo. Šest Romov je bilo na novo vpisanih, dva ponavljata prvi razred, ste mi takrat dejali. So šolsko leto uspešno končali?

Čakam še na ta podatek iz Osnovne šole Franceta Prešerna. Zaradi varstva osebnih podatkov ne smemo klasificirati Rome oziroma Nerome. Pa gre le za analizo prisotnosti oziroma odsotnosti pri šolskem pouku. Informacijski pooblaščenec in zakonodaja ne dovolita, da bi lahko kvalificirano spremljali, kaj se dejansko dogaja v posamezni populaciji prebivalstva, in temu primerno ukrepali. Žal se država raje slepi. Glede na udeležbo na valeti sem skorajda prepričan, da nobeden od romskih učencev in učenk ni končal devetega razreda. To je sicer že stalnica, romski učenci šolanje končajo nekje v šestem razredu.

Zakaj ne?

Nimajo pravih vzornikov, njihovi idoli so starši in mladi, ki ne delajo. In šola je tudi delo. Bojim se, da so oziroma bodo za nekatere idoli prav takšni storilci, ki so poškodovali mene, policistko in srednješolca. Želimo biti povezana družba, zato si želim, da Romi odraščajo v spodbudnem okolju. Skrbi me podatek, da je bil eden od napadalcev star šele 16 let. Privoščim jim boljšo perspektivo v življenju. Tako bodo lahko pokazali romsko kulturo in ne nekulture.

Državni zbor je na predlog NSI maja sprejel novelo zakona o starševskem varstvu in novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih. Starši bodo po novem ostali brez denarne oblike otroškega dodatka, če otrok brez opravičila ne obiskuje šole. Ravno tako naj bi bilo pri vrtcih, kajti otrok, ki mu materni jezik ni slovenščina, bo moral vsaj leto dni pred vpisom v prvi razred obiskovati vrtec. Upam, da se bo ta ukrep s prvim septembrom začel izvajati.

Marsikaj imamo od države že napisanega in predpisanega, pa se ne izvaja. Tudi inšpektoratu za šolstvo lahko podelimo veliko enico, saj inšpektorji ne opravljajo nalog, za katere so plačani. Če bi jih in bi sankcionirali neobiskovanje šole, bi lahko že precej prej beležili pozitivne učinke.

Dvomite, da se bo zakon izvajal?

Vse je stvar evidenc in kontrole. Še enkrat: marsikaj smo že sprejeli, a se ne izvaja. Romske otroke bomo v večji meri pripeljali v šole, kjer jim bo toplo, kjer bodo v stikih z vrstniki, imeli bodo malico itn. Upam, da se bo ukrep prijel, pozdravljam ga, ker je vanj vgrajen princip korenčka in palice. Kar tako deliti le korenček, sami vidite, kam nas je to pripeljalo.

Ste član medresorske delovne skupine za obravnavo romske problematike. Pred dnevi je njena predsednica državna sekretarka na notranjem ministrstvu Helga Dobrin naštela niz zakonodajnih novel, ki jih pripravljajo. Kako ocenjujete delo te vladne delovne skupine?

Sem tudi član delovne podskupine za pripravo predlogov za izboljšanje varnostne situacije, ki jo vodi policist Peter Kotar. Moti me zelo splošna debata na sejah delovne skupine, zelo sem razočaran. Kot sem že nekajkrat predlagal na skupini: nimamo evidentiranih težav ne rešitev zanje in nimamo nobene časovnice. Tako se zapletamo v generalne razprave, kot po pravilu zaidemo iz smeri in izpred oči izgubimo cilj. Tudi predsedniku vlade sem povedal, da je delovna skupina neproduktivna in da resno razmišljam o svojem odstopu. Ne želim izgubljati toliko časa ali pa sodelovati v nekredibilnih skupinah, kjer se zgodi bore malo.

Podobno je s podskupino za varnost. Prav zadnjič je predsedujoči Kotar še enkrat dal na zapisnik, da se podskupina počuti kot brezzobi tiger. Res, škoda časa, če naši predlogi ne rezultirajo v drugačno prakso ali v zakonodajne spremembe. Tudi on je že dejal, da bi najraje odstopil. Potrjuje se krilatica: če želiš, da se nič dejanskega ne zgodi in uredi, potem ustanovi čim več delovnih skupin in podskupin, pa se bo vrtenje v prazno le še nadaljevalo. Žal zato trpi tako romsko kot večinsko prebivalstvo.

Državna sekretarka Dobrin pravi, da njeno ministrstvo med drugim pripravlja spremembe zakona o javnem redu in miru, pravosodno ministrstvo spremembe kazenske odgovornosti mladoletnih. Nekaj se torej le premika.

Poznam te predloge. Prav v petek se je sestala podskupina za varnost, na kateri sem predstavil incident in njegove okoliščine. Prisoten je bil tudi Jure Leben, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade (udeležil se je tudi mojega srečanja s premierjem), ker je želel videti in slišati, kako ta podskupina deluje. Mislim, da je dobil koristen vpogled, in upam, da bosta s predsednikom vlade držala obljubo. Marsikaj je treba postoriti.

Primož Lavre

Na podskupini sem dejal, da je incident, v katerem smo jo skupili srednješolec, policistka in jaz, lahko primer, kje vse Slovenija odpove in kaj vse je šlo narobe. Treba je najprej pogasiti tisto, kar je ušlo izpod nadzora, nato pa se celovito lotiti rešitev s področja kazenskega pregona kaznivih dejanj. Toliko je tega, kar v državi ne deluje. Zadnjič smo se na podskupini za varnost pogovarjali o izdajanju zdravniških potrdil, ki jih potrebujejo za vozniški izpit. Ali se kdo vpraša, kako lahko ljudje, ki imajo nedokončano osnovno šolo, naredijo vozniški izpit? Kako opravijo teoretični del izpita?

Ste o tem že kaj poizvedovali?

Nisem jaz tisti inšpektor oziroma organ, ki bi se v to zakopal. Morda pa se bom res moral. A očitno v naši državi nekaj ne deluje. Očitno te knjižice oziroma vozniške izpite nekdo na koncu izda. Ste že videli kdaj kakšnega Roma za volanom v šoli vožnje?

Ne, niti nisem na to pozoren, ne vozim se toliko po vaših koncih.

Tudi premoženje sodi h kriminaliteti v romskih naseljih, ne le orožje, droge, preprodaje ... Kako lahko človek brez enega dneva delovne dobe vozi 50.000 evrov vreden avtomobil ali ima hišo, vredno 150.000 evrov? Nas nič ne zanima izvor premoženja? Podskupina se je osredotočila na zlorabo preizkusnih registrskih tablic, večina težav pa tiči povsem drugje.

Naj omenim primer, o katerem me je po elektronski pošti obvestil meščan Novega mesta. Ko se je njegov otrok pred nekaj leti sprehajal ob reki Krki, mu je neki Rom zlomil obe čeljustnici. Šlo je za hujšo poškodbo, ki ima gotovo tudi psihične posledice. Na sodišču je dobil leto dni zaporne kazni pogojno za tri leta. Tri leta torej ne sme ponoviti podobnega kaznivega dejanja, nekomu zavdati hujše poškodbe. Če bo koga le lažje poškodoval, tako kot so denimo mene, mu ne bo treba v zapor. Moralo bi biti, pa sploh ni važno, kako se piše žrtev, kot v nogometu: najprej rumeni in nato rdeči karton. Za vse bi morale veljati neke meje.

Občinam z romskimi naselji je od pomladi naloženo novo administrativno breme; uradu za narodnosti morate poročati o porabi namenskih sredstev. Menda je bilo kar nekaj zlorab?

Naj naprej izrazim razočaranje, ker so iz kabineta predsednika vlade vršilko dolžnosti direktorice urada za narodnosti Ano Komac obvestili, da jo ne bodo imenovali za direktorico. Bila je edina na uradu in kot predstavnica vlade, ki je prišla na teren in se prizadevala za integracijo Romov ter urejanje njihovih bivanjskih razmer. V tem mandatu se tako na tem položaju menja že četrta oseba. Urad za narodnosti uteleša popoln razpad sistema, nikakršnih pristojnosti nima več. Vabljen je na seje medresorske delovne skupine, vendar tam nima nobene odločilne moči.

Primož Lavre

Ne vem, kako je v drugih občinah, nam dodeljen denar za reševanje vprašanj romskih naselij je porabljen do centa izključno namensko. Moj namen in namen občinske uprave je, da naredimo vse za boljšo integracijo Romov. Že zaradi veljavne zakonodaje lahko žal ugotovim, da si država očitno integracije ne želi. Kaos očitno nekomu ustreza in ima od tega korist. Nevladnim organizacijam zamerim, ker ne opravljajo svojega dela. Tudi Zveza Romov Slovenije se obnaša, kot da integracija ni tudi njen cilj. Kot sem že omenil, denar niti ne predstavlja ključne rešitve.

Prav zdaj je v javni razpravi Novi zakon o romski skupnosti, prinaša kar več pomembnih sprememb. Ga podpirate?

V eni od oddaj sem se zadnjič soočil z dolgoletnim predsednikom Zveze Romov Slovenije in Sveta romskih skupnosti Jožkom Horvatom Mucem. Naj še enkrat ponovim besede, ki mi jih zameri: Romi jugovzhodne Slovenije od Zveze Romov Slovenije nimajo nič. Upravlja jo približno pet oseb, to pa je tudi vse. Čeprav prejemajo javni denar, ne poskrbijo za integracijo Romov v okoljih, kjer živijo. Očitajo nam, da ne poskrbimo za infrastrukturo, in trdijo, da bo vse drugače, ko bo napeljana voda. Poglejte si naselje Žabjak v Novem mestu, v katerem vodovod oziroma celotna komunalna urejenost naselij ni prispevala k rešitvam, kar bi si vsi želeli. Pa ni edino.

Bo zakon omogočil večji vpliv interesov Romov jugovzhodne Slovenije?

Mislim, da je ta zakon zgolj pesek v oči. Kot mi je znano, je zanj še najbolj zagreta stranka Levica. Poskrbela bo za nove romske koordinatorje po občinah – za svoje ljudi torej. Pa to ni težava, če bi pridobili kompetentne ljudi, vendar ne potrebujemo novih korenčkov, najprej potrebujemo izvajanje enakosti pred zakonom in sistem, ki bo izločil kriminaliteto.

Da bo Levica z romskimi koordinatorji poskrbela za svoje ljudi, zakonu očita tudi Horvat Muc.

Sam sem to slišal iz drugih virov. Ni škoda nobenega denarja, če gre za dobrobit romske skupnosti in njene integracije. Ni mi pa všeč, če se le bohoti institut za institutom, učinka pa ni nobenega. Veliko mi pomeni, da lahko opazim tudi kak rezultat, skratka merljivost.

»Romska problematika« ni edino, s čimer se ukvarjate. Kaj boste še postorili v letu pred županskimi volitvami jeseni prihodnje leto?

Še kar nekaj stvari moramo dokončati do konca mandata. Konec leta bomo zaključili največjo naložbo v zgodovini občine – Urban center Ribnica. Z njim dobivamo parkirno hišo s 64 mesti, pridobili bomo tudi avlo za dogodke, manjšo multimedijsko dvorano za kongresno dejavnost, kavarno, kulturno dvorano z do 300 sedeži (med najboljšimi glede scenske in odrske tehnike), v centru bodo tudi sejna soba in možni prostori za delovanje društev ter ne nazadnje inkubator za zagonska podjetja ter prostori za delo od doma. To bo srce Ribnice.

Koliko je stalo to novo »srce«?

Investicija je vredna 9,5 milijona evrov. Pet milijonov smo prejeli od države oziroma vlade, 744.000 evrov je dodal Eko sklad, saj gre za skoraj ničenergijski objekt. Kvadratni meter Urban centra Ribnica bo občanke in občane stal okoli 950 evrov. V to ceno je všteto rušenje obstoječega objekta, projektna dokumentacija in novogradnja. Ta izjemna zgodba je češnja na torti našega drugega mandata. Hkrati končujemo komunalno opremljanje že druge industrijske cone v dveh mandatih, tokrat v Lepovčah, in tudi za teh osem hektarjev površine, namenjene industriji, smo pridobili nepovratna sredstva.

Kaj pa stanovanja?

Končuje se komunalno opremljanje bodočega stanovanjskega naselja. Občina je odkupila zemljišča, jih razparcelirala, zgradila komunalno infrastrukturo in jih ponudila na trg, prosti sta le še dve zemljišči. Nadaljevali bomo z novo etapo gradnje. Skrbimo tudi za večstanovanjske stavbe, saj bo zasebni investitor (podjetje Trgograd) šel v gradnjo 64 stanovanj na Knafljevem trgu, kjer je že večstanovanjska soseska. Tudi za starejše občanke in občane smo poskrbeli, saj bo ZPIZ zgradil 23 oskrbovanih stanovanj.
Sicer pa končujemo tudi rekonstrukcijo vodovodnega omrežja v vasi Bukovica (vredna je pol milijona evrov) in začenjamo gradnjo fekalne kanalizacije in rekonstrukcije komunalnih vodov skupaj s cesto v vasi Sajevic v vrednosti skoraj milijon evrov.

Preko dogovora za razvoj regij sem že podpisal sklep za 2,8 milijona nepovratnih sredstev, namenjenih rekonstrukciji vodovodov, hkrati pa bomo na novo zgradili tudi javni vodovod v vasi Velike Poljane. V teh dveh mandatih smo veliko vložili tudi v izobraževalno in športno infrastrukturo. Tako smo v celoti rekonstruirali notranji bazen, zgradili prizidek, skupaj z zunanjo ureditvijo. Končujemo gradnjo igrišča v Grčaricah, pridobili smo gradbeno dovoljenje za celovito rekonstrukcijo podružnične šole v Sušju. Pri slednjem bomo kandidirali za nepovratna sredstva, ki jih bo razpisalo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.

Primož Lavre

Dober temelj za vnovično župansko kandidaturo si postavljate.

Drži, nisem pa še sprejel dokončne odločitve o tretji kandidaturi.

Saj veste, župani, ki se potegujejo za nov mandat, radi povedo, da bi radi dokončali začete projekte. Vi ne?

Res je, projekte je treba dokončati, a mandat traja le štiri leta, življenje pa gre svojo pot. Pustimo času čas. Poletje bo pravi čas, da v miru razmislim o svoji nadaljnji poti. Ponosen sem na to, kar nam je uspelo postoriti v dveh mandatih. Kot zanimivost naj povem, da smo v dveh mandatih, tj. od leta 2019 pa do danes, počrpali kar 17 milijonov evrov nepovratnega denarja. To znese kar za celoletni (tisti najvišji) proračun.

Vas stranke zvabljajo na državnozborske volitve prihodnje leto?

Ni skrivnost, da so nekatere opazile moje delo in miselnost. Kot rečeno, nisem sprejel še nobene dokončne odločitve. Kar nekaj klicev je bilo glede moje poslanske kandidature.

V medijih se pojavljajo informacije, da vas na listo vabi SDS. Ali niste član kluba županov in svetnikov Nove Slovenije?

Nisem član stranke, imam pa v tem klubu županov kar nekaj prijateljev.

Če boste kandidirali za SDS, se bo moral od poslanskega položaja posloviti Jože Tanko. V parlament je bil izvoljen že pred 25 leti.

To je njegova odločitev oziroma odločitev stranke. Ne vem, kaj bodo storili, lahko povem le, da pogovori z različnimi strankarskimi akterji potekajo.

Zadnjič ste mi dejali, da ste se pred prvo župansko kandidaturo leta 2018 posvetovali in prisluhnili nasvetom kočevskega župana Vladimirja Prebiliča. Pravi, da na listi stranke, ki jo ustanavlja, računa tudi na katerega od županov. Zakaj ne bi na vas, bili ste njegov sosed?

Ujel sem te njegove besede na novinarski konferenci. Nobenih stikov na to temo nisva do zdaj imela. Nekaj malega sva se o tem menila lani septembra, a nič kaj konkretnega.

Katere stranke oziroma vrednote so vam blizu?

Blizu so mi vrednote, ki spadajo bolj na desno ali desno sredino političnega spektra. Cenim stranke, ki jim je vrednota delo in za katere občine predstavljajo dodano vrednost državi, ne pa ovire. Pogrešam skrb za skladen regionalni razvoj, posluh za decentralizacijo oziroma za podeželje. Na levi strani me moti pretirano zanašanje na državo, poudarjanje, kaj vse bi morala postoriti, komu vse naj razdeli denar in socialne transferje, hkrati pa jim velikokrat ni jasno, zakaj imamo lokalno samoupravo.