Ob petkih se tudi največ boluje. Kot zanalašč zaprošamo za bolniški dopust v petek, v ponedeljek pa smo k sreči že zdravi.

Knjige, kot je biografija o Sisi, morajo biti napisane berljivo in zanimivo za širšo populacijo, ne za ozek krog akademikov, je vodilo dr. Gregorja Antoličiča.

Svarilo za pobudnike referenduma o pokojninski reformi – pred 14 leti so njihovi predhodniki sesuli vlado in spravili državo v finančne škripce.

Bodo referendumi – pred volitvami bosta vsaj dva – nudili le dober vpogled v razpoloženje volilnega telesa ali pa bodo eden od vzvodov volilne zmage?

Turistični boni, solidarnostni energetski dodatek, zaposlovanje in druge volilne bonboniere Janševe vlade – Golob ni prvi, ki volivce snubi z darili.

Božičnica je nenadoma prekrila vse druge teme na politični agendi: kdo si upa biti proti božiču, božičnim darilom in proti božičnicam?

Dr. Jože Dežman svojo knjigo Komunistični strah v gatah jemlje kot pobudo kolegom zgodovinarjem, da bi nekdo res napisal partijsko zgodovino v vsem njenem obsegu.

Katere kriterije pri izbiri ustavnih sodnikov je še pred nekaj meseci izpostavljala predsednica države Nataša Pirc Musar in zakaj se jih ni držala.

Pol leta pred volitvami je uvajanje dolgotrajne oskrbe prestavljeno v način kriznega upravljanja. Intervenirati je moral celo predsednik vlade Robert Golob.

Uveljavitev dolgotrajne oskrbe bo velik in tvegan eksperiment, posledica pa bo prav veliko razočaranje ljudi – in volivcev.

8. maja, na dan obeležitve 80. obletnice konca druge svetovne vojne, je prvopodpisana Urška Klakočar Zupančič v parlament vložila predlog deklaracije o vzponu skrajne desnice v Evropi. Podpisali so ga vsi koalicijski poslanci – in nihče drug. Sprejetje deklaracije so premišljeno prihranili za čas bližje volitvam. Ta teden se bo le znašla na poslanskih klopeh.

Tudi izrednega profesorja dr. Petra Klepca s Filozofskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU se dotaknejo časi, v katerih živimo; časi nenehnih izrednih razmer in kriz, ki nosijo s seboj veliko strahov in tesnobo. O tem razmišlja v knjigi Časi nočne more, ki jo je izdal pri Društvu za teoretsko psihoanalizo. Ob novih populističnih voditeljih je v pogovoru razložil pojav novega tipa gospodarja, ki mu pravi tudi »utrgani gospodar«, in pojasnil, zakaj ga jemljemo tako resno. Ocenjuje, da brez Levice v vladi ta ne bi sprejela veliko dobrih ukrepov, čeprav opozicija nenehno trdi, kako je vse napačno, narobe, škodljivo in obrnjeno na glavo, češ zdrave pameti nam manjka.

»Imamo in izkušnje in kadre, da lahko začnemo delati že prvi dan po volitvah,« pravi predsednik SDS Janez Janša. »Naš elan je na visokem nivoju, po vsakih volitvah, ne glede na to, ali jih dobimo ali izgubimo,« pa je na Radiu Ognjišče dejala vodja poslancev Jelka Godec. Pogledali smo njihove napovedi, kaj vse bodo spremenili, ukinili, predrugačili ...

Vodja najmočnejše opozicijske stranke najbolj ceni javnomnenjska poizvedovanja agencije Parsifal; Mediana, Ninamedia in Valicon zanj niso verodostojne. Po zadnji junijski Parsifalovi meritvi bi med opredeljenimi volivci in tistimi, ki bi zagotovo odšli na volitve, SDS podprlo 39 odstotkov volivcev, Svobodo pa le 22,5 odstotka.

Makroekonomski razgled na Slovenijo pred dobrim letom ni bil v povsem rožnatih barvah, a še vedno kar spodbuden: solidna gospodarska rast, naraščanje dobička gospodarskih družb, upadanje brezposelnosti in umirjanje inflacije. Videti je bilo tudi, da gremo po poti približevanja povprečju razvitosti Evropske unije. V prvi polovici letošnjega leta so začeli prevladovati temnejši odtenki barv – vladajoča koalicija, ki napoveduje drugi mandat, ima zaradi njih lahko kar nekaj več skrbi.

Kakšni bi lahko bili volilni učinki slabših gospodarskih kazalcev v prvem polletju? Kaže, da se bodo nadaljevali tudi do konca leta; nič dramatičnega, a ni kar tako, če smo se odrezali slabše od povprečja držav Evropske unije. Odvisno od tega, kako se bodo, med njimi je najpomembnejši opešana gospodarska rast, prevedli v naša občutja z življenjskimi razmerami.

Veliki trije, Roosevelt, Stalin, Churchill, so si na Jalti na začetku leta 1945 (po)delili Evropo. Na Aljaski naj bi si jo (raz)delila samo dva. No, za Ukrajino gre, menjevanje njenih ozemelj – za začetek. Dovolj za še eno nočno moro, občutek tesnobe, da smo stisnjeni v kot, ki nas je prevzel že po smrti diplomacije (Slavoj Žižek) 28. februarja letos v Ovalni pisarni.

Evropska prestolnica kulture pred dnevi ni ponujala kakega presežka na ravni pianista Alexandra Gadjieva, pa vendarle se je »splačalo« pohiteti. Še nekaj dni in zaprta bo vipavska hitra cesta. Pot do (Nove) Gorice iz Ljubljane bo res prava grozljivka.

»Iz Slovenije ste? Poznam, Ljubljana, Tromostovje,« nas je pred vhodom v cerkev benediktinskega samostana Pomposa – na peščeno ravnico delte reke Pad je bil postavljen v 6. in 7. stoletju – ogovoril krepak Italijan, preden nas je spustil v baziliko, posvečeno sv. Mariji.

Za zaključek »življenja« so v koaliciji izbrali referendum o zakonu o asistiranem samomoru – dobri smrti. Lahko bi ga obšli, kot so se izognili drugim pretečim zakonodajnim referendumom, a so očitno prepričani, da jim bo tokrat – nekaj mesecev pred volitvami – ljudsko odločanje naklonjeno. Jim lahko račune prekrižata Aleš Primc in Milena Miklavčič? Kakšna bo usoda zakona, s katerim bi izpolnili na referendumu potrjeno ljudsko voljo, da se na državnozborskih volitvah uvede preferenčni glas?