Obakrat, tudi leta 2000, je oče v svojem stanovanju razkril prisluškovalne naprave. Prav letos mineva 25 let, ko se je obdal s skupino strokovnjakov, somišljenikov, in v šestih mesecih je bil napisan prvi Slovenski nacionalni kulturni program. O Jožetu Pučniku je najprej stekla beseda; o tem, kako so ga aretirali vpričo Rudija Šelige, naslednjo noč pa vdrli še v podstrešno sobico v Mostah, ki mu jo je prepustil Pučnik.

Vaš oče Rudi Šeligo je zelo dobro poznal tri leta starejšega Jožeta Pučnika. Literarni zgodovinar Marjan Dolgan je v Literarnem atlasu Ljubljane opisal njegovo aretacijo 31. oktobra 1958, ki ji je prisostvoval vaš oče. Kako je sicer gledal na Pučnika? Lahko kaj dodate k Dolganovemu zapisu?

Z Jožetom Pučnikom sta bila do konca na zvezi. Bil je očetov dober prijatelj še iz študentskih let. Pol leta pred aretacijo se je Pučnik preselil v center Ljubljane, mojemu očetu pa prepustil skromno podstrešno sobico v Mostah. Tiste hiše danes ni več. Po njegovem pripovedovanju je bila to tipična predmestna hiša, pritlična s podstreho in majhnimi okni, bolj podobna kakšni skromni kmečki bajti, ki so bile postavljene po bogve kakšni logiki v mestni ulični red.