Hotel Brdo že prenavljajo brez natečaja, vlada pa bi sploh ukinila javne arhitekturne natečaje za milijonske javne projekte

Kakšen zakonski osnutek že leta tiči v vladnih postopkih, denimo zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki ureja financiranje znanosti. Po zamenjavi državnega sekretarja Jureta Gašperiča se tako začenja nov krog pogovorov z znanstveniki in raziskovalci. Gašperič je ob odhodu opozoril na velike konceptualne razlike med razmišljanjem aktualne vlade ter delovanjem inštitutov, univerz in delom šolskega ministrstva.

Ena od prioritet vlade je debirokratizacija. Toda kaj poenostavitve pomenijo v konkretnih primerih? Umik regulacije lahko vodi tudi v »balkanizacijo«. Ne gre denimo spregledati namena ukinitve javnih arhitekturnih natečajev (s spremembami zakona o javnem naročanju), ko gre za investicije v novogradnjo javnih objektov, katerih investicijska vrednost presega 2,5 milijona evrov, ter za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva prostorski akt.

Zaradi nasprotovanja arhitektov je že prišlo do usklajevanja med ministrstvoma za javno upravo in okolje in prostor, vanj pa so vključili tudi zbornico arhitektov. Ne bo namreč dovolj, da obveznost javnega projektnega natečaja določa prostorski akt – kajti v večini primerov občinski prostorski akti tega ne določajo. Hotel Brdo na Brdu pri Kranju bo prenavljalo koprsko podjetje Makro 5 gradnje. Izbrano je bilo brez natečaja, med štirimi ponudbami je bila njihova najcenejša, podjetje pa je predvidelo tudi najkrajši rok za dokončanje del. To je, so takrat zapisali, ob ceni pomembno vplivalo na odločitev naročnika.

Zakaj so javni arhitekturni natečaji pomembni? Kot pravijo v apelu, ki ga je podpisalo 25 ustanov in posameznikov, z javnimi natečaji naročnik pridobi več rešitev, med katerimi lahko izbere tisto, ki se najbolje umešča v prostor, spoštuje geografski in kulturni kontekst, najbolj ustreza funkcionalnim potrebam uporabnikov in naročnika, ter je strokovno najbolj racionalna. Prvi znani javni natečaj je bil za svetišče Partenon na atenski Akropoli.

»Ta način izbora arhitekturnih rešitev je tako položen že v temelj ustvarjanja materialne dediščine zahodne civilizacije. Da tudi v našem prostoru ostaja aktualen vse do danes, potrjujeta zadnji Plečnikovi odličji za aktualne realizacije, obe izhajata iz arhitekturnega natečaja, prav tako kot tudi večina Plečnikovih odličij za javne stavbe in krajinske ureditve v preteklih letih. Na realizacijo čakata še vsaj dva izjemna objekta, izbrana z arhitekturnim natečajem: NUK-2 in nova Drama v Ljubljani.«