Tovarna papirja je bila mnenja, da obdobje najema (uporabe) sploh še ni pričelo teči, ker obnova ni bila zaključena, in zato zahteve za vrnitev nepremičnine ni dolžna izpolniti. Obnova ni bi zaključena, ker ni bila zgrajena novogradnja, to je podzemna garaže.
A kot ugotavlja višjo sodišče, novogradnja v dvorcu Goričane registriranem kot kulturna dediščina, sploh ni bila mogoča, česar sta se zavedala tako nadškofija in papirnica. Kot pripominja sodišče, sta obe stranki iskali različne (tudi nenavadne) poti za pridobitev gradbenega dovoljenje. Tako je Borut Košir, ki je bil stiku s Silvestrom Gabrščikom z ministrstva za kulturo, povedal, da je zadeva postala politična; posredovali so tudi pri predsedniku vlade; sklenili so da bo še kam šli in pritisnili na kakšno kljuko, povprašali in pospešili, če se bo dalo …
Višje sodišče se strinja z nadškofijo, da je papirnica sama odločala o obnovi, za katero ni rabila gradbenega dovoljenja in da je bila obnova gradu sklenjena 12. oktobra 2010. Ker najemna pogodba traja 15 let, se zaključi, kot rečeno, leta 2025. Družba Goričane je zahtevala tudi osem milijonov evrov kot povrnitev vlaganja, a je bila že pred dobrima dvema letoma pravnomočno zavrnjena.
Ljubljanska nadškofija se bo še odločila, ali bo jeseni 2025 prenovljen grad prevzela v upravljanje. Lahko bi ga še naprej oddajala v najem.
Naj spomnimo:
Nadškofiji Ljubljana je bil grad Goričane vrnjen v postopku denacionalizacije. Najprej ji je bil začasno izročen v upravljanje z odločbo leta 2002 in nato dokončno leta 2007. Stanje gradu je bilo takšno, da je bila potrebna njegova temeljita obnova. Vložek v obnovo bi presegal takratne zmožnosti nadškofije, zato se je odločila iskati morebitne partnerje, ki bi sodelovali pri obnovi tega kulturnega spomenika. Za nadškofijo je bilo bistveno, da prepreči nadaljnje propadanje svojega premoženja, ki je hkrati tudi kulturni spomenik.
Papirnica Goričane je bila pripravljena sodelovati pri obnovi gradu pod pogojem, da bi si zase zagotovila pravico do uporabe dvorca za svoje potrebe oziroma za njegovo nadaljnje trženje. Tako je bilo v mesecu marcu 2004 podpisano pismo o nameri med Nadškofijo Ljubljana ter papirnico Goričane, ki je že opredeljevalo bistvene elemente bodočega razmerja: da papirnica sama financira obnovo (stavbe) gradu v zameno pa lahko del obnovljenega gradu (pritličje in kletne prostore) sama uporablja in trži.
Skladno s pismom o nameri sta bili nato sklenjeni pogodba o najemu gradu Goričane z dne 2. aprila 2004 in dodatek k tej pogodbi z dne 16. aprila 2004, ki sta dokončno uredili razmerja med strankama in predvideno obnovo gradu. Dodatno je bil 16. aprila 2004 podpisana še Omejitev najemnikove pravice do uporabe prostorov, s katero se je dodatno uredil izvzem dela prostorov za potrebe ljubljanskega nadškofa.
Ob sklenitvi najemne pogodbe je skupni znesek predvidenih obnovitvenih del znašal okoli 2.8 milijona evrov in skladno s tem je bilo predvideno trajanje najema 15 let (od zaključka obnove).