Pred dnevi je o njem poročal New York Times in ga predstavil kot konservativnega zgodovinarja v populistični kulturni vojni. Povedal je, kako se prepozna v tej »konservativnosti«?
Pojasnil je, kako je prejšnja direktorica Kaja Širok omejevala ustvarjalno svobodo in dialog z zaposlenimi.
Kaj si misli o dr. Otu Lutharju, ki je zadnje dneh je v več intervjujih in zapisih dal vedeti, da je nanj neskončno navezan?
Zakaj morajo tudi po Dežmanove mnenju pravice izbrisanih stopiti v muzejski prostor; z vso igro za in proti, ki jih spremlja?
Zamisel muzej osamosvojitve podpira. Razložil je, kako si ga zamišlja, ker ga ne vidi kot konkurenco temu, kar že imamo.
Novega direktorja muzeja novejše zgodovine smo vprašali, če bo letos le prišlo do iznosa ostankov žrtev iz brezna pod Macesnovo gorico.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
