Ivan Puc, novinar

Sprašujemo se, kako Slovenija v času novega koronavirusa varuje sistem zavor in ravnovesij med vejami oblasti – temelj demokracije.

Po aprilski zmagi Demosa pred tridesetimi leti je Lojze Peterle opravljal še zadnje pogovore o oblikovanju vlade – takrat še izvršnega sveta. Pogledali smo v drobovje sestavljanja te prav posebne vlade, ki je imela nalogo osamosvojiti Slovenijo in uvesti demokratično ureditev. Prisegla je 16. maja 1990.

Ivan Puc, novinar

Predsednik republike Borut Pahor bo moral kmalu začeti posvetovanja o novem sodniku ustavnega sodišča. Pišemo o sedmih prijavljenih kandidatih: Andražu Teršku, Branku Koržetu, Anžetu Erbežniku, Roku Svetliču, Marku Starmanu, Janezu Pogorelcu in Barbari Zobec.

»Vlečemo zidake iz demokratične stavbe, ki smo jo gradili,« pravita v intervjuju pravnika dr. Matej Avbelj, rektor Nove univerze in Dr. Jernej Letnar Černič, prodekan Fakultete za evropske in državne študije Nove univerze.

Strnili smo daljšo spominsko pripoved Svetozarja Gučka (1919–2010) na bivanje v nemškem koncentracijskem taborišču Leitmeritz (danes Litoměřice na Češkem) od poletja 1944 pa do konca vojne.

Po smrti Svetozarja Gučka (1919–2010) je njegov sin Aleš Guček prepisal rokopis pričevanja očeta na čas, prebit v nemškem koncentracijskem taborišču Leitmeritz (danes Litoměřice na Češkem). Pred leti ga je zaupal muzeju novejše zgodovine. V dveh nadaljevanjih bomo strnili njegovo pripoved, ki ji je dal naslov Uporni krti.

Na cvetno nedeljo, 8. aprila 1990, so se pred tremi desetletji v nič več Socialistični republiki Sloveniji, začele prve demokratične volitve. Najpomembnejše volitve v slovenski zgodovini je izsilila koalicija opozicijskih demokratičnih strank, splošno nezadovoljstvo in razgradnja komunizma v Evropi. Med republikami SFRJ je do svobodnih volitev tega prišlo dne le še na Hrvaškem, v drugih republikah pa šele konec leta.

Kakšna bo letos velika noč? Morda bo letos za koga to prva prava velika noč, kot nam je dejal župnik pastoralne zveze župnij v Slovenj Gradcu Simon Potnik. »Ni mi odvzeto moje duhovništvo. V polnosti lahko posvečujem svoje vernike.«

Ko naš sogovornik profesor patrologije in bežigrajski gvardijan v kapeli sam konča mašo, skuša s sklepnim blagoslovom zaobjeti vso župnijo in vse znance. Kot da bi jih imel vse okrog sebe, nam je dejal. Mnogi ga slišijo že zjutraj, ko sodeluje pri televizijskem prenosu svete maše, ki jo v kapeli Doma sv. Marte daruje papež Frančišek.

Zunanji minister Demosove vlade v intervjuju pripoveduje o prvih svobodnih in demokratičnih volitvah, o svojem odnosu do Milana Kučana, Lojzeta Peterleta, … Sedanja epidemija s praznimi ulicami, cestami in vrstami pred trgovinami, zanj ni podobna socializmu, ampak socializem epidemiji.

Pred tremi desetletji na cvetno nedeljo, 8. aprila 1990, so se v nekdanji še socialistični republike Sloveniji začele prve demokratične volitve. Spomnili smo se, kdo je izsilil najpomembnejše volitve v slovenski zgodovini.

Sprašujemo se, ali smo res v času, ko naj bi bile v politiki zakopane bojne sekire in kakšne posledice bo imel koravirus na slovensko politiko.

»Do takrat, ko bo država polno zaživela, se tudi tečaji slovenskega jezika za repatriirane osebe iz Venezuele ne izvajajo; morajo počakati, ni druge izbire,« nam je pojasnil novi državni sekretar na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Dejan Valentinčič.

Po mescu in pol od odstopa Marjana Šarca je delo začela štirinajsta vlada. Za Bratuškovo, Cerarjem in Šarcem jo je spet sestavil stari maček slovenske politike Janez Janša. S pomočjo SMC Zdravka Počivalška, Nove Slovenije Mateja Tonina in Desusa Aleksandre Pivec.

Dr. Frane Adam, direktor Inštituta za razvojne in strateške analize, verjame, da predsednik vlade in SDS Janez Jaša ne bosta izpostavljala prekucniških idej. Vendar ne vemo, dodaja, kaj bo z obtožbami glede financiranja medijev, povezanih z SDS. Če bi se zaostrile, bi se lahko odzval bolj žolčno; iritacije – zanj, za njegovo stranko in koalicijo – bi se nadaljevale.

Po odstopu Marjana Šarca je po logiki na vrsti relativni zmagovalec volitev. Kaj je tisto ključno, da bi se obdržal na čelu svoje tretje vlade? Kaj mora in kaj ne sme početi? Obrnili smo se na Miho Brejca, Dimitrija Rupla, Pavleta Gantarja, Jožefa Jerovška, Antona Tomažiča, Iva Hvalico, Jožeta Mlakarja in Lenarta Riharja.

Kandidat za mandatarja Janez Janša je tudi v včerajnšnji razpravi omenil, da so v koalicijsko pogodbo dali tisto, kar je v bilo v danem trenutku možno. »Kot vidite, je bilo možno vključiti vsaj deset najbolj nevralgičnih problemov, ki tarejo državo in večino njenih prebivalcev. To je naša zaveza. Mediji so v koalicijski pogodbi iskali, česa ni. Res marsičesa v njej ni, o tem so pisali mediji. A to je koalicijska vlada in pred nami je polovica mandata, je pojasnjeval Janša.

Ivan Puc, novinar