Desusovi poslanci – navadni ziheraši, ki hočejo biti vedno med zmagovalci

Tudi če jim ultimat postavi predsednik vlade, jih to ne gane – pa čeprav je prijeten sogovornik, kot je z nasmehom navrgel prvi med njimi Franc Jurša. Ne pustijo se preštevati. Ni spregledal, da se jim Janez Janša zna posvetiti, če hoče. A ostali so pri svoji enigmatični neuvrščenosti. Njihov model delovanja je nekakšna konstruktivna opozicija. Desus je izstopil iz koalicije, ne pa tudi poslanci. Janša mora tako še naprej odlagati s predlogom ministra za zdravje, dokler razmerje sil v državnem zboru ne testira konstruktivna nezaupnica. Čeprav je prepričan, da »iz tega ne bo nič«, njegove poteze narekuje opozicija oziroma KUL s Karlom Erjavcem, največjim poražencem minulega meseca – po mnenju marsikaterega poznavalca politike.

Kaj vodi poslance Desusa, če jih ne Erjavec in ne Janša? Nočejo biti v opoziciji. Za nobeno ceno. Ideologija pri tem nima kaj opraviti. Če bi odprto prispevali svoje glasove h konstruktivni nezaupnici, pa bi ne uspela, kar je precej verjetneje, bi se postavili na stran poražencev. Bili bi »čista« opozicija in bi tam tudi ostali. Tega pa nočejo. Morda pa bodo vsi štirje, seveda brez Polnarja, podprli nezaupnico, četudi je Janša prijeten sogovornik. Če uspe, so spet vladni poslanci, če spodleti prav tako. Janša jih je pripravljen sprejeti takšne, kakršni so. Malo posebne, nadkoalicijske. Prav tako Erjavec, tudi on se – potem ko se je opekel, ko jih je hotel prešteti – trudi, da je njihov prijeten sogovornik.

V posebnosti Desusovih poslancev ni posebne mistike. So navadni ziheraši, ki hočejo biti vedno med zmagovalci. Igrajo na obe strani, nikoli ne (z)morejo biti poraženci, odmaknjeni od korita.