sasa lendero 2 Dobra karma

Svojemu nekdanjemu možu je Saša Lendero dala še...

sova, pgd idrija Svet24.si

FOTO: Več dni ujeta na podstrešju, na pomoč ...

marjan sarec pl1 Reporter.si

Šarec o propadu nezaupnice: Očitno so ...

Tonin - montaza Svet24.si

Tonin postavljen na laž, škarpa ob bazenu je ...

2021-03-04 15.18.14 Necenzurirano

Die Presse o "slovenskem bolniku": v Bruslju ...

Ceca Ražnatovič Odkrito.si

Koliko balkanske zvezde zaslužijo z Instagramom?

Lili Žagar Odkrito.si

Nikoli ne uganete, kaj na Švedskem ustvarja Lili ...

Slovenija

Anton Tomažič želi posneti celovečerec o povojnih pomorih: računa na tuje producente, upa celo, da bo pritegnil Netflix

Deli na:
Anton Tomažič želi posneti celovečerec o povojnih pomorih: računa na tuje producente, upa celo, da bo pritegnil Netflix

Anton Tomažič - Foto: Primož Lavre

»Moja mladostna ljubezen je bila film,« pravi Demosov poslanec prvega demokratično izvoljenega parlamenta Anton Tomažič (1950). »Če me ne bi starši pregovorili, naj grem študirat pravo, bi šel po gimnaziji gotovo študirat režijo. V meni pa je vedno ostala želja po kreativnem umetniškem ustvarjanju. In zato sem se v svojih zrelih letih odločil, da pa le skušam priti v filmske vode in sem napisal scenarij ZLOM ter ga leta 1985 poslal tedaj največji (edini?) filmski hiši Viba film. Projekt – producenti so ga celo peljali predstavit k pisatelju Marjanu Rožancu, da bi pomagal »obdelati dialoge«, režiser bi bil Jože Pogačnik ¬– je bil po smrti Bojana Štiha ustavljen. Tomažiču umetniška žilica ne da miru, lani novembra je spisal scenarij za celovečerni igrani film o povojnih pobojih leta 1945 v Kočevskem rogu. Projektu je dal naslov Križev pot 1945.

Vaša zamisel posneti celovečerec o povojnih pomorih se sliši skoraj kot provokacija.

Na nek način je to res tudi provokacija. Projekta Križev pot 1945 sem se lotil zato, ker že 30 let čakamo na kakšno umetniško delo o največji enkratni tragediji v slovenski zgodovini. Ker ne bi rad, da bi čakali še naslednja tri desetletja, sem se odločil, da je vsaj začeti treba – brez odlašanja. V prvi fazi bom z veseljem sprejel sodelovanje tudi pri (ko?)scenariju kakšnega večjega umetnika, kot sem pa jaz.

Boste scenarij za film objavili?

Ne, ga bom pa z veseljem pokazal resnim interesentom za realizacijo projekta. V ta namen imam tudi že prevedenega v angleščino. Z javno objavo sinopsisa (https://issuu.com/antontomazic/docs/sinopsis_1945) računam, da bo ideja lažje prišla do takšnih vplivnežev, ki bi nas lahko pripeljali do velikih imen v krogu producentov, režiserjev in financerjev. Ne nazadnje sta s tragedijo 1945 povezana tudi takšna mednarodno uveljavljena Slovenca, kot sta Pedro Opeka (njegov oče se je rešil iz morišča) in kardinal Rode (ki je z družino bežal proti Vetrinju). Njuna beseda bi verjetno lahko segala tudi do Hollywooda …

Kako ste si zamislili izpeljavo svoje zamisli? Očitno računate ne tuje producente.

Po moji oceni si pokol domobrancev leta 1945 zasluži tako monumentalno filmsko delo, da se bo lahko tudi v mednarodni javnosti postavilo ob bok filmu poljskega režiserja Andrzeja Wajde o pokolu v Katyńu leta 1940. Zato je tudi film zasnovan zelo ambiciozno, daleč preko trenutnih kapacitet in zmožnosti slovenske kinematografije. Za realizacijo bi bilo nujno pritegniti tudi tuje ustvarjalce in predvsem tudi sofinanciranje. To kar so včasih predstavljale mednarodne koprodukcije, bi morda nadomestil že kak posamičen producent. Prepričan sem, da bo polovico dela že opravljenega, če bi nam uspelo pritegniti k sodelovanju kakšen Netflixa ter ga prepričati, da bi se s takšnim filmom, tudi glede na močno in univerzalno vsebino (o neskončni človeški zlobi), vključil med kandidate za Oskarja.

Ste kdaj pomislili na finančno in še kako drugače nasedli partizanski film Dražgoška bitka?

Prav nič, saj si, kot rečeno, niti slučajno ne predstavljam, da bi iskal(i) partnerje za projekt le v Sloveniji. Pa ne le zato, ker potrebna sredstva za ta(k) filmski projekt daleč presegajo domače potenciale, ampak predvsem tudi zato, ker tega ne bi dopuščala (prenesla) trenutna domača politična situacija.

Zakaj ne, saj je na oblasti desna vlada?

Čeprav je scenarij zastavljen tako, da se povsem izogiba kakršnikoli ideologiji in zgodovinskim vzrokom, ki so pripeljali do situacije v letu 1945, ampak obravnava le tragične dogodke maja in junija tega leta, bi (bo) sledila neizogibna politizacija. Če bi zaprosili za financiranje filma v času kakšne leve vlade, tega gotovo ne bi dobili. Če pa bi kaj takega podprla desna vlada, bi mainstream mediji naredili tak kraval, da si ga težko predstavljamo. Zato mi je prvenstvena tuja ciljna publika.



Ste že v stiku s filmski ustvarjalci«?

Upam, da bo tudi s to objavo prišlo tudi do kakšnega stika s slovenskimi filmskimi umetniki. Predvsem bi kot rečeno z veseljem sprejel sodelovanje kakšnega ko-scenarista, ki ima na tem področju več izkušenj, kot jaz. Samo sanjam lahko o pomoči kakšnega Jančarja ali Lainščka … Bojim se, da so čevlji tega filma kar malo preveliki za slovenske režiserje. Eno je narediti enostavne, sodobne, dopadljive zgodbe, nekaj čisto drugega pa monumentalen, zgodovinski spektakel, kot bo moral biti film Križev pot 1945. Kolikor sam poznam izdelke slovenskih režiserjev, bi bil morda temu še najbližji David Sipoš …

Kaj je bilo vaše izhodišče pri pisanju scenarija?

Pri zasnovi scenarija sem se odločil, da mora film »igrati« predvsem na čustva. Na eni strani usoda nesrečnih vojnih ujetnikov, poražencev, izdanih in trpečih, na drugi strani pa pijano maščevanje zmagovalcev, ki sprošča najnižje strasti v posameznikih, za katerimi stoji totalitarna oblast. Tudi tujim gledalcem, ki o razmerah v Sloveniji ob koncu druge svetovne vojne ne vedo kaj dosti, filmska zgodba ne bo povedala skoraj nič o takrat pravkar končani vojni, okupaciji, partizanih, domobrancih, državljanski vojni, narodno-osvobodilni borbi, kolaboraciji. Jih bo pa morda spodbudila, da bodo sami poiskali kaj več informacij, da bi lahko razumeli okoliščine filmske grozljivke o nekaj peklenskih dnevih, kateri so bili priča ob gledanju tega filma.

Morda pa bodo gledalci, predvsem tuji, pa tudi mnogi domači, le presenečeno spoznali precej zamolčano zgodovinsko resnico: o tragični izdajalski vlogi angleške vojske, ki je že v povsem mirnem času imela vse pod kontrolo, pa je vendarle zvijačno predala desettisoč vojnih ujetnikov Titovim silam, pri čemer je bilo povsem jasno, da jih čakajo takojšnji izvensodni poboji.

Zavedam se, da je moj pristop zelo nekonvencionalen, vendar drugačen sploh ne more biti, če želim(o) realizacijo ...

Na razne razpise v Sloveniji se ne bi prijavljali?

Ne, potem bi bil film posnet »o svetem nikoli«. Sem pa vesel objave, kot je tale! In prosim bralce, da mi (nam) pomagajo s tem, da naprej pokažejo sinopsis, ki je objavljen tule:

SLOVENSKI: https://issuu.com/antontomazic/docs/sinopsis_1945

ANGLEŠKI: https://issuu.com/antontomazic/docs/ordeal_1945

Koristne informacije pa mi lahko posredujejo na: tone.tomazic@siol.net

Loading...