Revija Reporter
Slovenija

Sladkosti zadolževanja: kdo bo plačal milijardni račun za pritikoronske ukrepe?

Ivan Puc
4 1.310

11. apr. 2021 20:00

Deli na:

Janez Janša in Zdravko Počivalšek

Twitter/Vlada RS

Medtem ko je prejšnjo vlado fiskalni svet okaral, ker da v proračunu ne zagotavlja srednjeročne vzdržnosti javnih financ, zdajšnja vlada teh zadreg ob gašenju gospodarske posledic zdravstvene krize nima; ni zavezana fiskalnemu pravilu.

Lov je odprt, obrestne mere za posojila pa so nadvse ugodne. Kje je zdrava kmečka pamet, po kateri lahko potrošimo le toliko, kolikor imamo v žepu? Mar gospodinjska logika ne velja.



1,3 milijarde evrov znaša primanjkljaj državnega proračuna v prvem četrtletju. Koliko milijard bi državo stali opozicijski protikoronski ukrepi nadomeščanja stroškov podjetjem in ljudem?

Dr. Mitja Steinbacher s Fakultete za pravo in poslovne vede nam je pojasnil, zakaj nas čaka dolgotrajno obdobje prilagajanja na novo stvarnost, višjih cen, krepitve davkov in stagniranja gospodarske aktivnosti.

Problem na katerega opozarja predsednik fiskalnega sveta dr. Davorin Kračun je hitro dinamika naraščanja dolga. Kje se nahajamo znotraj držav EU?

Država je doslej javnim uslužbencem namenila 316 milijon evrov kriznih dodatkov. Slaba polovica zdravnikov prejema deset tisočakov bruto. Višja kot je plača, večji je dodatek. Je to prav, če je izplačan zaradi ogrožanja življenja in ne nagrajevanja po delu?

Vlada je bila radodarna tudi do občin; najprej z višjo povprečnino. Za koliko milijonov so bile občine »olajšane« z zakonom o finančni razbremenitvi občin?

Pogovarjali smo se s profesorjem ljubljanske ekonomske fakultete dr. Markom Jakličem, nekdanjim članom skupine ekonomistov, ki vladi svetuje pri smernicah ukrepov za pomoč gospodarstvu.  Pojasnil je, zakaj so bili ukrepi pravi, vendar smo z njimi zamujali.

VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24