Revija Reporter
Slovenija

Toninov »trik«: kako poskuša izigrati Levico in SD ter vojski zagotoviti 780 milijonov

Ivan Puc
8 1.787

18. mar. 2021 9:21 Osveženo: 11:06 / 18. 3. 2021

Deli na:

Minister za obrambo Matej Tonin na tanku Slovenske vojske.

Mors

Maslo ali topovi? Postavitev te stare dileme na levo politično populistično agendo sta obrambni minister Matej Tonin in vlada – gotovo v dobri veri – omogočila z zakonom o investicijah v Slovensko vojsko v letih 2021 do 2026. Stranki SD in Levica sta lani jeseni brž zbrali več kot 28.000 podpisov za referendum, ustavno sodišče o ustavnosti še ni reklo zadnjo besedo – izvrševanje zakona pa je zadržalo.

Vlada se je ob tej negotovosti odločila upoštevati pripombe; nujne nabave za SV bi izpeljalo kar prek zakona o izvrševanju državnega proračuna za 2021 in 2022.

Toninov »trik« je v tem, da ustava referendum o proračunskih aktih prepoveduje.

Obrambni minister bo s tem naložbe izpeljal, a je ob tem »priznal«, da zakon o investicijah v Slovensko vojsko v letih 2021 do 2026 le ni bil tako nujen, saj z zadržanjem izvrševanja tega zakona ni prišlo do težko popravljivih posledic – ker je mogoče investicije v SV spraviti skozi proračun.

Obrambno ministrstvo je potrebo po večletnem financiranju utemeljevalo z omogočanjem sklepanja pogodb za nabavo vojaške opreme in oborožitve za več let. Ko smo že opozarjali v Reporterju pa to ni bilo nujno: pod posebnimi pogoji je vedno mogoče sklepati večletne pogodbe. Tako je v prejšnji vladi tolmačil nekdanji finančni minister Andrej Bertoncelj.

Toninov »trik« pa ima vendar težavo, saj v času, ko je ustavno sodišče zadržalo zakon o investicijah v Slovensko vojsko v letih 2021 do 2026, ne bi bilo ustavno dopustno sprejeti enake ureditve – tako meni zakonodajno-pravna služba državnega zbora. Koalicijska večina je včeraj na odboru za finance ne glede na to mnenje potrdila predlog novele zakona o izvrševanju proračuna.

Koordinator Levice Luka Mesec (Levica) je prepričan, da skuša vlada s tem zakonom izničiti referendum o zakonu o investicijah, če bo tega ustavno sodišče dovolilo. Tudi če bi se ljudje izrekli proti 780-milijonski nabavi orožja na referendumu, bi jo vlada izvedla, namreč na podlagi zakona o izvrševanju proračuna. Zanj je to kajpada neposreden napad na slovensko ustavno ureditev.

Sklepamo lahko, da groženj z referendum in takšnih opozoril zakonodajno-pravne službe sploh ne bi bilo, če bi vlada investicije v Slovensko vojsko že od začetka peljala prek zakona o izvajanje proračuna.

Kako se bo stvar razpletla, je najprej odvisno od ustavnega sodišča. Z referendumom bi Slovenski vojski izglasovali nezaupnico in ne »Toninovemu« zakonu o večletnemu vlaganju v obrambo.

Gre za politične igrice, ki dolgoročno pomenijo nevarnost izgube naše samobitnosti in države. Z varnostjo države se ne moremo iti takšnega politikantstva. Če Slovenija ne bo imela ustrezno opremljene vojske in primerno usposobljenih ljudi, bomo v tem turbulentnem času lahek plen, je pred časom opozoril tudi nekdanji obrambni minister SD Janko Veber.