Predsednik republike si je nekaj mesecev prizadeval animirati dialog med politiki, ki se ne pogovarjajo, a ga je kot zanalašč Janez Janša isti dan prehitel s svojo ponudbo vsem strankam sporazuma o sodelovanju. Janša Pahorju ni pustil niti videza, da počne avtonomno nekaj v dobrobit države. Pahor ne bo več dolgo predsednik, nič ne bi prizadelo njegovega ugleda, če bi glede kakega ekstremnega primera storil več. Z nekaj izjavami je že povedal, kaj se mu ne dopade, a dovolj zadržano in vljudno, da so ga mediji v orbiti vladajoče stranke lahko spregledali. Pri STA, ki spet ostaja brez poplačila, je decembra ostal pri tem, da naj vlada in vodstvo nacionalne tiskovne agencije razčistita odprta vprašanja, zdaj pa je dejal, da »ima posebno poslanstvo in mora biti financirana«.
Res so pred državo izzivi, morda celo večji kot kadarkoli v njeni zgodovini, a ne pretiravajmo, smo v istem »zosu« kot drugi. Če res potrebujemo zanje posebni politični aranžma nekakšnega partnerstva in ne klasične opozicije in pozicije, naj Janez Janša odstopi, največje stranke pa naj oblikujejo tehnično vlado s tehničnim – nepolitičnim mandatarjem. Že slišim, to pa ne, saj vendar vemo, kdo je zmagovalec volitev pa še desnica je bila tako kratek čas na oblasti pred nanjo abonirano levico. Kar drži, naj torej vsakdo opravlja svoj posel, kot ve in zna – nič zamegljevanja odgovornosti.
Ko se bomo v državi naučili biti malo bolj kritični tudi do tistih, ki so nam politično blizu, ne pa samo do tistih, ki so na nasprotnem polu, bo to velik korak za našo demokracijo in razvoj, je v pogovoru za naš tednik dejal sociolog dr. Matej Makarovič. Zadoščati bi moralo nekaj več elementarne dostojnosti, spoštovanja in časti. Naj jo torej leve in desne »moralne avtoritete« in mediji zahtevajo od svojih. Vsaj za čas posta. Podpisani jih zato zahtevam od Janeza Janše in Mateja Tonina. Sam pa, post velja za vse, v zakup jemljem politično čivkanje prvaka, da že dvajset let vztrajno in perfidno rovarim proti sodelovanju pomladnih oziroma demokratičnih strank.
Janša Pahorju ni pustil niti videza, da počne avtonomno nekaj v dobrobit države
Odzivi mainstream medijev na okroglo mizo predsednikov parlamentarnih strank so pričakovano pikri, že skoraj zaničljivi. Ničkolikokrat so že znesli jezo na predsednika države Boruta Pahorja, ker ne vladi in predvsem njenemu šefu ni povedal, kar mu gre – to pa je prav tisto, kar si o njem sami mislijo, da je sveta resnica. Kot da je predsednik njihovo orodje.