Od časa do časa je dobro, če se tudi navaden državljan in volivec ozre na menda dolgočasno statistiko. Statistični pregled leta 2025 urada za statistiko (SURS) nam najprej da vedeti, da je bila gospodarska rast v tretjem četrtletju 1,7-odstotna, skupno pa v prvih treh četrtinah leta 0,7-odstotna v primerjavi z istim obdobjem lani.

Res se ne bi smeli čuditi, da je Banka Slovenije pred dnevi letošnjo napoved z 1,3 odstotka znižala na pičli odstotek rasti. Rast se bo v prihodnjem letu po tej napovedi dvignila na 2,2 odstotka, kar bodo vladne stranke s pridom uporabile v volilni kampanji.

Naslednji podatek urada govori o primanjkljaju in dolgu države. Sektor država je v drugem četrtletju ustvaril 512 milijonov evrov primanjkljaja, kar je predstavljalo 2,9 odstotka BDP. V istem obdobju lani je ta znašal 395 milijonov evrov. Rast skupnih izdatkov države je bila za 1,2 odstotka večja od rasti skupnih prihodkov.

Te podatke ima, če odmislimo predsednika vlade, stalno pred očmi finančni minister. V kakšni vladi smo imeli na položaju varuha državne blagajne tudi kakega neodvisnega strokovnjaka, profesorja, ki je znal reči ne.

Ni bil strankarski politik, lahko je zapretil ali kar odšel, ker se politične igrice niso ujele z njegovim svetom predstav in znanjem.

Zdajšnji državni zakladnik sodi med tiste, ki so iz bolj gnetljivega testa. Klemen Boštjančič je poudarjeno izpostavljena politična figura, s premierjem sta se že prej dobro poznala, lani ga je Robert Golob imenoval še za podpredsednika vlade in namestnika Svobode.

Povabljen je bil na njegovo poroko, pokrije vse, kar javno izreče, in se ne premisli. 22. marca bo na volilni glasovnici. Ko dr. Mojmir Mrak posvari, da s primanjkljajem hodimo po robu, mu Boštjančič vrne (v Odmevih), da je to pretiravanje in strašenje. Pa enako misli tudi dr. Bogomir Kovač v Mladini.

Ključno je, da se izdatki države povečujejo počasneje kot gospodarska rast in da poskušamo povečati investicije in jih izenačiti s prihranki. A če smo med letoma 2022 in 2025 kljub razmeroma visoki rasti BDP in skoraj polni zaposlenosti na meji dovoljenega proračunskega primanjkljaja, v slabših časih ne bo prostora za spodbujanje gospodarstva. 

Še en in ne nov podatek SURS. Lani se je rodilo najmanj otrok v zgodovini spremljanja: 16.875. Trend demografske zime se nadaljuje; v primerjavi z letom prej, ko je število rojstev prvič padlo pod 17 tisoč, je to še dodaten 0,7-odstotni upad. Žal nanj politiki pa tudi škofje s prižnice, vsaj na kratek rok, težko vplivajo.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.