V trenutku je to odprtje »slaščičarne« prekrilo vse druge teme na politični agendi; nekateri so menili, da gre še za eno prehitro obljubo premierja, drugi so se norčevali.

Ne glede na vse je Božiček sani, naložene z darili, pripeljal do konca. Državni svetniki na predlog delodajalcev niso izglasovali veta in denar je lahko stekel na račune.

Tudi opozicija v državnem zboru ni glasovala proti: kdo pa je lahko proti, ko so tudi raziskave javnega mnenja hitro pokazale, da ljudje ta dodatek pričakujejo, ga razumejo kot pravico, ki je v razvitejših državah nekaj povsem vsakdanjega.

Koalicijski SD in Levici o namenu premierja nista bili seznanjeni; gospodarski minister Matjaž Han je svaril pred nepremišljenimi obljubami in pozival k dialogu med socialnimi partnerji.

Delodajalska stran je zahtevala, da božičnica ne bi smela biti obvezna, kar pa se ni ujemalo z njenim namenom, da se do nje dokopljejo tudi zaposleni v javnem sektorju.

V zasebnem je bila doslej drugo ime za nagrado za delovno uspešnost, zato je bila tudi obdavčena. Ker javni sektor ne pozna profita, je niso mogli izplačati, zato je vlada »božičnico« preoblikovala v zimski regres. Tako kot letni regres ni obdavčena, s tem pa država od tega izplačila nima nič.

Obvezno neobdavčena in neoprispevčena božičnica znaša polovico bruto minimalne plače (639 evrov). Ker bo, kot kaže predvolilna obljuba ministra za delo Luka Mesca, drugo leto minimalna plača (»mati vseh plač«) znatno višja (za več kot 16 odstotkov), bo višja tudi božičnica.

Da ne bo dvoma: dodatek ne pripada samostojnim podjetnikom, kmetom, samozaposlenim v kulturi, družinskim oskrbovalcem, ki delo opravljajo na drugih pravnih podlagah.

Nekaj podjetij, povezanih z delodajalskimi združenji, je že dalo pobudo za presojo ustavnosti zakona, zahtevali so tudi zadržanje zakona, a prepozno, ustavni sodniki bodo o tem odločali po novem letu. Pobudniki so prepričani, da je država s tem mimo socialnega dialoga posegla v ustavno pravico do svobodne gospodarske pobude.

Fiskalni svet je ocenil, da bo božičnica primanjkljaj v državni blagajni povečala še za okoli 0,3 odstotka BDP na leto. »Slovenija ima pri polni zaposlenosti načrtovan javnofinančni primanjkljaj blizu treh odstotkov. To je hoja po robu,« je dejal dr. Mojmir Mrak.

Finančni minister Klemen Boštjančič in podpredsednik vladajoče Svobode na priznano strokovno avtoriteto ne da kaj dosti: »Strašenje s tem, da hodimo po robu, je veliko pretiravanje.« Evropska komisija nas ima na radarju.

Zdaj, ko je znesek božičnice izplačan (ne sicer vsem, nekateri delavci naj bi ga morali vračati delodajalcem ali nadure pretapljajo v to novo pravico), se ne bo našla vlada, ki bi jo z zakonom ukinila.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.