Slovenija je doživela svoj 11. september, smo celo slišali. Izbor je, kako bi bilo drugače, subjektiven in omejen.

Sledita poraza koalicije na obeh referendumih, pregon dvoživk v zdravstvu, pokojninska reforma in uvedba dolgotrajne oskrbe, nastop predsednice republike v Evropskem parlamentu, deseti zaporedni mandat Janeza Janše, zamenjava na vrhu NSI, nove stranke starih obrazov, igra z referendumom o Natu, uzakonitev obvezne božičnice, posvetitev murskosoboškega škofa Janeza Kozinca, prva čezmejna EPK ter kralj in kraljica letenja.

Vsi smo lahko Aco

Po udarcu pred klubom Lokal Patriot v središču dolenjske prestolnice je v novomeški bolnišnici 25. oktobra zvečer umrl priljubljeni 48-letni Novomeščan Aleš Šutar. Vodil je lokal Pub pri Vodnjaku. Na pomoč zaradi nadlegovanja skupine Romov ga je poklical njegov mladoletni sin.

Policija je bila o zanj usodnem nasilju (udarcu v čeljust in padcu vznak) obveščena malo po 2.30 ponoči, še isto dopoldne so domnevnega 21-letnega storilca izsledili in aretirali.

Med ljudmi na Dolenjskem je zavladal šok, prelila se je velika kaplja čez rob. Šutarjeva smrt je pretresla vso državo. Predsednik vlade Robert Golob je sprejel ponujeni odstop ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja in ministrice za pravosodje Andreje Katič.

Luka Mesec, vladni koordinator za integracijo Romov, je kot sokoordinator Levice politično moral preživeti. Vlada je drugič v zgodovini države aktivirala 37. člen zakona o obrambi.

Da bi razbremenili policiste pri obvladovanju razmer na varnostno tveganih območjih, pripadniki vojske s policijo v mešanih patruljah sodelujejo pri širšem varovanju državne meje.

»Če ni meja, je dovoljeno vse, predrznost gre le še dlje,« nam je v intervjuju dejal župan Ribnice Samo Pogorelc. Na gasilski veselici sta ga 7. junija proti jutru napadla Roma iz Kočevja.

Tisto noč sta jo skupila tudi policistka, ki takrat ni bila v službi, in malce pozneje 16-letni srednješolec. Nedolgo zatem so se pripadniki romske skupnosti fizično lotili kmeta na območju Kleč. Pred tem so zaradi nasilja nekaterih Romov protestirali krajani Šentjerneja.

Enega od napadov na kmeta je izvedel mlajši Rom, ki so ga do zdaj že 72-krat obravnavali za različna kazniva dejanja in 40-krat ovadili. »Sprašujemo se, kako je mogoče, da se posameznik s takšno zgodovino še vedno sprehaja med nami,« je spregovoril eden od udeležencev protesta in se spraševal, kaj delata tožilstvo in sodstvo.

Daniel Novakovic STA

Da se dogaja nekaj, kar lahko ogrozi njega in njegovo koalicijo, je bilo premierju takoj jasno, nemudoma je zaprl krizno komunikacijo. Naslednji dan, v nedeljo, se je odpravil v Novo mesto in se srečal z županom Gregorjem Macedonijem. Varnostni vidik »romskega vprašanja« je v hipu postal prvovrstna politična tema, čeprav je do volitev še nekaj mesecev in se lahko agenda v hipu obrne na glavo.

Opozicija se je sprijaznila s spoznanjem, ki ga je v prvih dneh večkrat ponovil predsednik vlade in Svobode: varnost je tista vrednota, kjer ni levih in desnih – vsi želimo živeti v okolju, v katerem so naše družine varne in kjer nekdo za svoja dejanja odgovarja, še zlasti za kaznivo početje.

Jedrna desnica je bila ne glede na pomisleke in opozorila, da je bila pri svojih zakonodajnih zamislih vse predolgo preslišana, primorana podpreti t. i. Šutarjev zakon, saj so v njem celo nekatere radikalnejše rešitve.

Z nekaterimi ministri se je predsednik vlade v torek, 28. oktobra, udeležil odprte seje novomeškega sveta, medtem pa moral potrpežljivo poslušati žvižge več kot desettisočglave množice na Glavnem trgu. Z odločno napovedjo ukrepov in Šutarjevega zakona mu je uspelo razgreta čustva ljudi umiriti.

Opoziciji, ki je bila šele v zadnjih mesecih deležna več posluha vlade za nekatere zakonodajne rešitve »romske problematike«, je vsaj za nekaj časa izbil iz rok eno njenih najmočnejših predvolilnih orožij.

Janez Janša je zaradi »tiščanja glave v pesek« napovedal shod v času izredne seje državnega zbora, vendar se je premislil – pravi in veliki shod se je že zgodil v Novem mestu.

Šutarjev zakon oziroma zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti je državni zbor sprejel 17. novembra po nujnem postopku. V vladni Levici so ga obstruirali, podprli pa v NSI in SDS.

Čeprav omiljen glede na prvotni vladni predlog (na vladi mu ministri Levice niso nasprotovali), je zaostril ukrepe na področju socialne politike, kazenskega prava in varnosti.

Odprlo se je vprašanje njegove ustavnosti, nesorazmernosti in diskriminatornosti, vendar je premier vztrajal kljub nasprotovanju jedra strokovnjakov in profesorjev za kazensko pravo, češ da niža raven varstva temeljnih človekovih pravic in spodkopava pravno državo. Na zakon je postala pozorna Evropska komisija.

Močan odziv predsednika vlade in predsednika Svobode – ki je presenetil marsikaterega levičarja in desničarja – je javnost nagradila. Pokazalo se je, da bosta na volitvah marca prihodnje leto s prvakom SDS ostala prva petelina – eden predvsem v mestu (še posebej v Ljubljani) in drugi bolj na vasi.

Vendar tragična zgodba še ni pri koncu. Sledil je preobrat: preiskovalni sodnik je 12. decembra na prostost spustil domnevnega storilca Sabrijana Jurkoviča (že ko je 27. oktobra prvič stopil pred preiskovalnega sodnika, krivde ni priznal), nato pa 17. decembra kot glavnega osumljenca priprl njegovega 20-letnega bratranca Samirja Šilića. Mladeniča so odpeljali iz nekdanjega samostana – prevzgojnega doma Radeče.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.