Karl Erjavec je stranko Zaupanje ustanovil že proti koncu lanskega leta. O skupnem nastopu se je neuspešno dogovarjal s stranko Suvereni nekdanjega poslanca SDS Dejana Kaloha. 17. maja sta se DeSUS in Dobra država združili v Stranko generacij, ki jo vodi nekdanji minister (ZLSD) Vlado Dimovski. Na radikalni Levici je napoved držal nekdanji poslanec Levice Miha Kordiš; od 16. novembra ima stranko Mi, socialisti.

V začetku leta, 18. januarja, je predsednik državnega sveta ustanovil Fokus. 29. septembra jo je svet stranke preimenoval v Fokus Marka Lotriča. Dobili smo kopico novih strank s starimi obrazi. Izgledi? Nič kaj obetavni. Po bolj gotovi poti bo, kot kaže, šel s Fokusom Lotrič, ki se pogovarja z NSI, da si kak kandidat na njihovi listi (poleg SLS) le odpre vrata v parlamentarni hram.

Edina novinca na političnem prizorišču, ki lahko zmešata štrene, sta Anže Logar z Demokrati in Vladimir Prebilič s stranko Prerod. Prvi je stranko ustanovil že 16. novembra lani.

Takrat je razlagal, da Demokrati ne bodo jeziček na tehtnici. Nagovorili bodo največji stranki na obeh straneh, naj si sežeta v roko, in če se to zgodi, bo zraven v vladi tudi on, drugače pa mu je mesto v opoziciji. Pa bo vztrajal v opoziciji, če bo Janez Janša s svojo stranko zmagal in ga povabil v vlado, ker le tako seže prek 46. glasu, drugi na levici pa bodo vabilo seveda zavrnili?

Prebilič se strinja z Logarjem: siljenje v bipolarnost je slaba. V isti sapi pravi, da mu je cilj oblikovanje levosredinske vlade in ne velike koalicije. Vemo, kaj dobimo z Janšo, in vemo, kaj dobimo z Golobom, oboje pa je za Slovenijo slaba izbira. On je potemtakem tretji blok ali tretja pot, alternativa obema slabšima možnostma.

Primož Lavre

A scenarij zadnjih volitev se, sodeč po anketah, ne bo ponovil, čeprav nanj računa Prebilič, ko pravi, da so se nad vlado in stilom vodenja vlade razočarani volivci preselili v bazen neopredeljenih (kar 25 ali celo 30 odstotkov naj bi jih bilo), zdaj pa čakajo, kaj se bo na levem spektru zgodilo. Jasno, zgoditi se mora on.

In Prebilič, ki zanika, da bi bil povezan s prostozidarji in da bi ga ti financirali (četudi se dobro pozna z rotarijancem Otmarjem Zornom), naj bi bil ta dogodek.

Oba, tako Logar kot Prebilič, sta zavzela centristično držo. Če je sploh mogoča, predvsem pa ni nekaj statičnega, sredina, pravijo poznavalci, je končni učinek povezovanja legitimiranje enega pola.

Drugače rečeno: Prebilič bi legitimiral levega, Logar desnega. Oba morata zato jasno sporočati, da se razlikujeta od Gibanja Svobode in SDS. Po besedah sociologa dr. Sama Uhana gre za politični pragmatizem, zamaskiran v sredinsko politiko.

Zdi se, da ima neko vsebino, da ima zmožnost preseganja razklanosti, v resnici pa gre za pretvarjanje. Uhan zato trdi, da v slovenskem političnem prostoru sredina ni sredina, ampak je konstrukt, končni učinek pa je legitimiranje enega ali drugega pola. Takšne stranke niso samostojne, gre za zakrite igralce, proksije, satelite močnejših levih ali desnih strank.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.