Potem ko je predstavila novega kandidata za ombudsmana Marka Starmana, ki je trenutno direktor Krajinskega parka Strunjan in po oceni vladajoče koalicije nima skoraj nobenih izkušenj na področju človekovih pravic, verjetno pa koga moti tudi njegov priimek, in potem ko je razkrila ime naslednje kandidatke za guvernerko Banke Slovenije, je predsednica republike Nataša Pirc Musar odpotovala v New York na vrhunec tradicionalnega jesenskega zasedanja Generalne skupščine OZN.

Kot je slišati, bo predsednica, ki bo 23. septembra nagovorila avditorij Generalne skupščine, poskrbela za novo predstavo, pri čemer je pomemben podatek, da bo do besede prišla že prvi, uvodni dan oziroma takoj po nastopu Donalda Trumpa. 

Kar je priložnost, ki je ne gre zamuditi, saj bo dvorana še vedno polna; ameriških predsednikov se namreč ne bojkotira, poleg tega pa vse zanima, kaj bo tokrat povedal nepredvidljivi Trump, ki si tako želi Nobelovo nagrado za mir.

Slovenska predsednica ima izjemno priložnost, da nagovori avditorij, ki je v preteklosti nastope manj pomembnih voditeljev večinoma izpuščal. Če bo Nataša Pirc Musar ponovno »ukradla show«, kot rečemo, potem smo lahko prepričani, o čem bo govorila. Z genocidom v Gazi je sicer nazadnje provocirala Blejskem strateškem forumu, kjer del visokih tujih gostov njenih besed sicer ni nagradil z aplavzom. 

Pred tem je predsednica maja presenetila poslance Evropskega parlamenta, ko je v nastopu nekoliko »obšla« v naprej pripravljen govor in izrekla odmevne besede: »V Gazi gledamo genocid. Gledamo in smo tiho.« Odzivi so bili mešani, a vsaj levi del avditorija ji je močno zaploskal.

Od predsedničinega nastopa v Evropskem parlamentu je minilo dovolj časa, da na tragično dogajanje na Bližnjem vhodu lahko pogledamo z nekaj distance in ugotovimo, da Nataša Pirc Musar ni tako zgrešila s svojo tezo. 

Formalno bosta morala genocid potrditi Mednarodno kazensko sodišče oziroma Mednarodno sodišče pravičnosti v Haagu, kjer več držav z Južno Afriko na čelu toži Izrael zaradi genocida v Gazi. Slovenija naj bi se jim pridružila najkasneje do januarja 2026.

Predsednica v nastopu pred Generalno skupščino ne bo varčevala s kritikami na račun »genocidne države« kot tudi Združenih držav, ki so proti sodnikom Mednarodnega kazenskega sodišča, ki so podprli vložitev obtožnice zoper Netanjahuja, uvedle določene sankcije. Med njimi je tudi sodnica iz Slovenije Beti Hohler. Za mednarodno pravo so takšne poteze gotovo škandalozne, razen če je delo sodišča spolitizirano, kar trdi Izrael, vendar svoji obtožb ni podkrepil z dokazi.

Če misli Nataša Pirc Musar prihodnji teden v New Yorku napasti Američane in Trumpa, bo še zabavno, saj se bo zdelo, da gre že zaradi porekla ameriške prve dame za »družinski obračun«. Manj smeha bo v primeru, da bo predsednica grozila Izraelu s pridružitvijo Južni Afriki v tožbi zaradi genocida. Tega sporočila v Tel Avivu pa ne bodo veseli. 

Če je to »rdeča črta« za odnose med drža-vama, potem moramo na Bled povabiti samo še Hamasove »pogajalce«, pa bomo Katar Srednje Evrope …