»Temeljna slabost zahodne civilizacije je sočutje. Izkoriščanje sočutja,« trdi Elon Musk, ki ne razume, da brez sočutja ni civilizacije. Z njim se bodo nekoč gotovo ukvarjali antropologi, podobno kakor se danes z Džingiskanom.

Dr. Peter Stanković je zagotovo eden zanimivejših profesorjev z ljubljanske fakultete za družbene vede. Je strokovnjak za kulturologijo, ki je pred leti razburil Slovence z odlično knjigo Simbolni imaginarij sodobne slovenske narodno-zabavne glasbe. Spregovorila sva tudi o tej raziskavi, poleg tega pa še o številnih aktualnih temah iz domačih in tujih logov. Dialog z dr. Stankovićem je bil pravi užitek, ker je prijeten, razgledan, humoren.

Tistega jutra se je Sabina počutila še posebno dobro. Vstala je z nasmehom na obrazu, poljubila moža Tomaža, s katerim sta si v dobrem in slabem delila vse, tudi tri čudovite sončke, še enega pa je ona imela že od prej.

Pred dnevi mi je youtube ponudil v ogled televizijski posnetek v katerem novinar opisuje domnevni začetek ljubezni med Donaldom Trumpom in Melanio. Celoten prispevek je resnično nesramen do današnje prve dame ZDA, čeprav ima avtor prispevka izjemno lepo intonacijo, besedilo pa pokrivajo le lepi posnetki.

Primož Sturman je slovenski javnosti manj znano ime, čeprav bi si njegovo pisateljsko delo zagotovo zaslužilo več pozornosti. Avtor mlajše generacije pogosto tesnobno, a odlično literarno piše o odnosih med ljudmi različnih nacionalnosti, tako v primeru slovensko-italijanske meje, kakor tudi nekaterih drugih manjšin v soseski naše države. In ker meni, da je jezik sosedov treba poznati, se zdaj uči tudi madžarščine.

Če nasprotujete izjemnim pokojninam za zaslužne, ste zavistni skopuhi! Ta stavek sem prejšnji teden objavila kot status na facebooku z namenom, da vidim odziv in nato po pameti še za Reporter napišem komentar. Nisem se zmotila. Občestvo, ki ga je v mojem profilu ogromno, je ponorelo. Jasno, saj govorimo o umetnosti in izjemnih pokojninah ter dodatkih za zaslužne umetnike, ta sfera pa v teh krajih pač ni doma.

Dr. Arturja Šterna najbrž ne bi bilo potrebno posebej predstavljati, saj se ves čas pojavlja v lahkotnejših medijih, predvsem v zgodbah o takšnih in drugačnih ekscesih. Ampak vedite, da Artur ni le tip, ki ga vidite bosonogega in v alkoholnih hlapih. Artur je veliko več od tega. Pred intervjujem sem izrazila željo, da naj ne pije alkohola, dogovora se je držal. No, pivo si je privoščil, eno ali dve pločevinki, a to ga je zgolj prebudilo in poživilo, da nam je pojasnil vse o Atojadi, epski pesnitvi, ki se bere naprej in nazaj in je v številu verzov podrla svetovni rekord.

Čas je, da vam povem resnico. Rubrika Ana Jud vas gleda, je bila v bistvu namenjena televizijski kritiki. Računali so, da bo Ana vsak teden na televiziji nekaj pogledala, nato pa spisala kritiko. Zato sem napisala pilotni tekst, a niti sama nisem bila z njim zadovoljna, drugi pa so ga ocenili kakor meglenega, z vprašanji, le kam se je izgubila Anina ostrina? No, nikamor, le da z leti ljudje v življenju najdemo druge prioritete, lepše, in se nam ne ljubi več ravsati ter dokazovati, da imamo prav. Bolj kot prav mi je postalo pomembno, da imam mir. Konec koncev, kdo sem jaz, da bi televizijcem solila pamet?

Nedeljsko dopoldne je bilo hladno in dež je počasi pršil, ko sva se s fotografom Primožem odpravila proti Šiški v Ljubljani, tam je mormonska cerkev. Delovni konci tedna nikomur ne dišijo, a ker sem si prav pred enim tednom ogledala psihološki triler Heretik, v katerem mladi, ljubki mormonki, sestri Barnes in Paxton potrkata na vrata starejšega gospoda Reeda z željo, da mu predstavita verski mormonizem, me ukaz urednika, da moram biti pri njihovi maši, ni niti malo zmotil, ravno nasprotno.

Mag. Ivana Mandarić je dama številnih veščin. Je socialna antropologinja, diplomirana socialna delavka in poleg tega tudi psihoterapevtka, ki ima kar dvajset let klinične prakse v UPKLJ (Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana) glede odvisnosti od psihoaktivnih substanc (PAS).

»Narod brez elite ne obstaja, je samo amorfna gmota, ki ne ve ne kod ne kam,« je pred dvema letoma, ko je predstavljal kompleks stanovanj Schellenburg, za medije izjavil znani gradbenik Jože Anderlič.

Urška Klakočar Zupančič zagotovo ni klasična političarka, kakršnih smo vajeni. Je preveč nekonvencionalna, malo smotana, prisrčno teatralna in dovolj hecna, da je dogajanje v politiki popestrila.

Mesa že dolga ne jem. Sprva mi je še dišalo, nato čedalje manj. Zdaj že ob misli na svinjski zrezek in pristno govejo juho izgubim apetit. My food doesn't scream je priljubljeni citat, ki ga uporabljajo tako veganci kot tudi vegetarijanci ter mi »puding vegetarijanci«, ki se že leta šlepamo med prehranjevalnimi verigami, da telesu zagotovimo tudi nujno slo po kolagenu.

Za dr. Marka Isteniča, inženirja in raziskovalca na področju energetike, med prijatelji radi uporabljamo vzdevek »moj genialni prijatelj Marko«! Vzdevek se je prijel, Marko je genij in tako ga kličemo.

Adam Stein je lik iz romana Adam, pasji sin izraelskega pisatelja Yorama Kaniuka. Knjiga je močno čustveno nabita, film, ameriško-izraelska-nemška drama Adamovo vstajenje, ki je luč sveta ugledala leta 2008, pa je zelo travmatična.

Ves hrup, ki se je v zadnjih tednih napletel okoli znane odvetnice Nine Zidar, teče po bizarnih tirnicah: nekdo je nekomu nekaj rekel, kar je nekdo drug narobe slišal, si tretji napačno predstavljal in četrti napak razumel. Iz vsega skupaj je nastala zgodba, ki je v resnici ni. Čeprav so si od nje nekateri že obetali kufre šelestečih bankovcev ter prestižne novinarske nagrade – karkoli naj bi danes to sploh bilo. Odvetnica je trn v peti marsikomu in zato ji številni želijo vse najslabše.

Z Niko Kovač je Reporter objavil intervju že pred leti, a ko smo se sedaj pogovarjali z njo, smo opazili, da se ni prav nič spremenila. Še vedno je optimistična in zagnana aktivistka, ki verjame v moč civilne družbe. Za nas si je čas vzela tik pred odhodom v ZDA, dialog pa je tekel o aktualnih akcijah Inštituta 8. marec, na primer My Voice, My Choice in Samo ljubezen. Nika je odkrito okrcala tudi vidne slovenske politike in dejala, da si želi, da bi vlada Roberta Goloba naredila več za dostojno življenje ljudi.

Tisti, ki smo dandanes v štiridesetih, to pomeni v najlepših letih, kar jih človeku življenje podari, si še kdaj zabrundamo Balado o Pišonji in Žugi sarajevskega benda Zabranjeno pušenje. Lepo in melodično sede v uho, sodi med sto najboljših rock skladb, kar so jih glasbeniki sproducirati v bivši SFRJ in je dokaz, da so bile nekatere reči v prejšnjem režimu tudi dobre.

Tistega lepega dne, ko je svet zakorakal v novo leto, je mlada Marija Antonaneta, še nedolžna in naivna dama, ki je na francoski dvor prispela iz dinastije Habsburžanov, med sprehodom po naključju srečala Madame du Barry, gospodično, ki se ji kralj Ludvik XV. ni mogel upreti.

Vodja zunajparlamentarne Piratske stranke Jasmin Feratović je mladim letom navkljub dobro podkovan v poznavanju jedrske energije, zato je tudi naklonjen gradnji nove jedrske elektrarne. To je rdeča nit najinega dolgega pogovora.