Česa večjega si od parlamentarne demokracije in predsednice njenega hrama s Šubičeve najbrž ne moremo obetati, pa ne zaradi njenih sposobnosti. Te niso vprašljive. Gre za pozicijo, na  kateri se je znašla, a ni zavidanja vredna. Po eni strani mora strogo upoštevati državnozborski poslovnik, po drugi si niti po pomoti ne sme privoščiti avtogola.

Vsekakor je primerna tarča za nedonošene tipe iz opozicije, ki so jih mame prepozno nehale dojiti – in babice v krilu crkljati – zato sedaj, čeprav odrasli, še kar častijo izključno materinski lik ženske in se jim drugo vsaj na videz gabi. Ko je v Tarči brezkompromisno oponirala sveti četici s penisi, je rokavico odvrgla tako elegantno, da se sploh ne spomnim, o čem je tekla beseda. Večkrat.

Niti besni zapis, ki ga je na facebooku domnevno pustila hči Bora Zuljana, znanega kitarista, je ni iztiril. Poniževanje je stoično prenesla. Objava je bila hitro pobrisana, a če jo je resnično napisala »tamala«, jo sočutno razumimo – natolcevanja v medijih so jo spravila ob živce, in nemočno trpljenje je še sama vrgla v javnost. Pogosto pravim, da ekstremne situacije iz ljudi potegnejo ekstremne reakcije. Čustvena neuravnovešenost, tudi zaradi ljubezni, je kriva za številne Potemkinove vasi, telenovele od Turčije do Venezuele ter za marsikatero sklateno zvezdo.

Če se Peter lahko ljubi, s komer hoče, zakaj se Urška ne bi smela ljubiti? Mar ni dvolično, da Peter oporeka Urški samoumevno pravico? No, najbrž je spolno življenje Urške vseeno zanimivejše od Petrovega.

Če je prepovedana ljubezen tudi v resnici, je to stvar Urške in Bora. Večni mamini sinčki iz opozicije se v zasebnost prikupne dame nimajo pravice vtikati, saj imajo tudi absolutno javne osebe v EU po zakonu pravico do najožje zasebnosti. Če kleni možakarji iz SDS ter njenih politično-medijskih satelitov pri kilavosti aktualne oblasti ne najdejo močnejših argumentov za sesuvanje, so res bedni.

Da se informiram o dogajanju, pač moram preleteti tudi smeti. To sodi v okvir nevidnega dela; in tako berem zapis novinarja Petra, ki v starokopitnem časopisu, po maščevalnosti slovečem, moralizira o Urški. Še eden, ki ne najde nič pametnejšega za obdelavo! Mevža se ne spomni, da so mu prsti uhajali k robu krilc in k buhtečim dekoltejem, čeprav bi bilo to gotovo bolj smiselno od kukanja v tujo spalnico – in če se Peter lahko ljubi, s komer hoče, zakaj se Urška ne bi smela ljubiti? 

Mar ni dvolično, da Peter oporeka Urški samoumevno pravico? No, najbrž je spolno življenje Urške vseeno zanimivejše od Petrovega. V tem primeru govorimo o interesu javnosti. A to še zdaleč ni enako javnemu interesu, ki bi v tem primeru objave v medijih do neke točke še utemeljeval.

Celo meni je dovolj. Naj utihnem. Ne bi rada zamudila še ene zlate priložnosti za molk. Pa vi?