Stereotipi pravijo, da je analni seks povezan s homoseksualnostjo, toda več sogovornikov, ki se opišejo s heteroseksualno usmerjenostjo, nam diskretno zaupa, da je analni seks edini razlog za obisk prostitutke. Vsi so poročeni ali v resni zvezi. Imajo družine, otroke, obožujejo jih in (na videz) srečnega življenja ne želijo izgubiti. Čeprav so v spolnosti nesrečni. Soproge jih več ne privlačijo, ker ležijo kot deska in se ne oblačijo v erotične cote. Rajši gredo k ženski, napravljeni v cipico, plačajo, ona v zameno nastavi rit. Vse prostitutke ne ponujajo tega, a tiste, ki to počnejo, imajo višji zaslužek zagotovljen.

Prostitutka je poklic, kurba pa karakter. Prostitutka je punca, ki ji za uro seksa plačate približno 150 evrov. Kurbe sedijo na oblasti in vas odirajo za milijarde. Prostitutke delajo, za kurbe garate vi. Od prostitutke dobite užitek, od kurbe skledico riža. Objavljamo odlomek iz reportaže o prostituciji na Slovenskem.

Povpraševanje in ponudba diktirata smernice vsakega trga. Prostitucija je v Sloveniji dekriminalizirana, osebe, ki se samovoljno prodajajo ter obdržijo ves zaslužek, pa ne kršijo nobenega zakona. Niti davčnega. Dejavnost sodi v sivo cono ekonomije. Seks ponujajo ženske vseh starosti, redkeje mlajši fantje. Storitve teh naročajo moški, ki iščejo istospolnost, voajerstvo ali skupinski seks. Dekleta se za prostitucijo odločijo iz hudih socialnih stisk, fante pa vodita sla in radovednost, v družbi različnih psihičnih motenj.

Na prvi pogled se rak in depresija zdita popolnoma različni bolezni. Rak napade fizično obliko človeškega telesa, depresija močno zaznamuje naše psihično stanje. A bolezni imata kopico skupnih točk, zato se je depresije prijelo ime rak duše, da se rakavi bolniki velikokrat borijo zlasti z anksioznostjo in depresijo, pa je krutost, ki jo številni skrivajo za pogumnim nasmehom.

Ivan Simič je lep, pameten in duhovit. Uspešno parira sogovornici. Intervjuja ni želel, a je popustil. Medijev ne mara, storili so mu ogromno krivic. Rad ima mir, v pisarni, kjer se predaja davčnim strastem. Večkrat je vodil davkarijo, slovensko in srbsko. Letos je častno odstopil, ko je vajeti vlade prevzel Robert Golob. Četudi se bo slednjemu kolcalo po njegovem znanju, se vrnil ne bo.

Nika Kovač je direktorica Inštituta 8.marec, ki je v izjemno kratkem času postal v Sloveniji zelo vplivna nevladna organizacija. Nika je mlado, drzno in glasno dekle, ki ima veliko povedati in zna stvari tudi argumentirati. Upa si. Ni je strah. Marsikomu gre na živce, toda ravno ona in njej podobne pogumne mladenke ustvarjajo boljši svet in lepšo prihodnost.

Minister za zdravje Danijel Bešič - Loredan niza grehe, kot bi zbiral prtičke. Ideja, kako v zdravstvu skrajšati čakalne vrste, je fiasko leta.

Da je farmacija gospodarska panoga, ki kuje vrtoglave dobičke, ni skrivnost. Tabu pa je črni trg zdravil, na katerem se obračajo bajni zaslužki na račun zasvojencev, pa tudi tistih bolnikov, ki zaradi omejitev predpisovanja receptov ne morejo do nujno potrebnih zdravil. Reporter je podatke zbral iz prve roke, na terenu, od dilerjev in uživalcev najpopularnejših zdravil.

Kdor si želi mačko, ki bi jo nosil v naročju ter jo poljubljal in kar naprej crkljal, mečkal, naj se raje izogne bengalski mački. Če vas orjaški kremplji, ki vam roke okrasijo z brazgotinami, podobnimi samomorilskim zarezam, ne motijo, potem pa je bengalska muca hišni ljubljenček, v katerega se boste zaljubili.

Naj za začetek opišem zgodbo deset let starega dekletca. Zaradi predolgega sesanja palca v zgodnjem otroštvu je sedaj podobna enemu takemu zajčku. Čeprav deluje ljubko in se zdi, da je zadeva zgolj estetsko malo moteča –v šoli zafrkavajo z risanim likom Spužijem Kvadratnikom – gre tudi za resen primer funkcionalnosti. Zaradi izbočenosti prvih dveh sprednjih zgornjih zobkov komaj zapre usta.

Te dni so pokopali umetnika Romana Uranjeka. Urednik me je vprašal, zakaj nisem šla na pogreb. Nikoli ne hodim na pogrebe, preveč so morbidni, pa tudi nisem nikoli sodila v ta ozki krog elite, čeprav sva z Romanom skupaj preživela veliko časa.

"Stal je v značilni črni obleki, v rokah pred sabo držal dolg bič iz usnja s kristalčki in mirno mi je dejal: 'Če takoj ne poližeš pljunka in če greš, se nikdar več ne vračaj!'" svojo izkušnjo z Romanom Uranjekom opisuje Ana Jud.

Ana Jud nadaljuje s svojimi spomini na poznanstvo in sodelovanje z Bojanom Požarjem pri tabloidu Direkt. "Ta esej je nastal izključno zato, da bi se spomnili, kdo je v resnici Bojan Požar," pojasni svoj motiv za pisanje.

Ob aferi Smodej/Uranjek so medije preplavili sočni zapisi o spolnih praksah, ki sta jih oba umetnika počela z dekleti. Da ne gre za izmišljotine, priča čedalje več deklet, čeprav se številne še vedno bojijo spregovoriti. Sram je močno zakoreninjen v naše majhno okolje. V tekstu plenilcev ne opravičujemo niti ne pomilujemo, pojasnimo pa okoliščine nezdravih človeških odnosov.

V prejšnji številki Reporterja sem objavili prvi del nostalgije o knjigi Operacija Direkt, ki je izšla pred 15 leti. V zaključku sem napovedala, da se samo majhni ljudje maščujejo in, o ti šment ti, Bojan Požar, urednik Požareporta, medija za likvidacije, je po nekaj javkanjih na tvitterju menda na polno udaril na svojem portalu. Vidite, da se nisem zmotila.

Pred več kot 15 leti odkar je Ana Jud izdala svojo prvo knjigo z naslovom Operacija Direkt. V njej je razkrila, kako je tedanji tabloid, ki ga je izdajala časopisna hiša Dnevnik, fabriciral zgodbe, objavljal popolne laži in izvajal medijske umore. Urednik Direkta je bil Bojan Požar.

Tomaž Perovič je v slovenskem medijskem prostoru legendarno ime. Novinarsko kariero je začel še v burnih časih socializma na RTV Slovenija. Ravno on je ustanovitelj kultne oddaje Studio City, o kateri je bilo v zadnjih mesecih prelitega veliko črnila.

Na stavnicah za predsedniške volitve trenutno najbolje kotira vsestranska pravnica, nekdanja novinarka in stevardesa Nataša Pirc Musar. Čeprav mi je eden najboljših poznavalcev medijev dejal, da bo še pokalo, tega zaenkrat ni videti. Novinarji pridno objavljajo vse, kar Nataša reče, pa čeprav je še tako neskončno neumno. Njen najbolj epic stavek, ki ga je minule dni izrekla za Delo je: “V življenju ne dobimo vsega na krožniku.” Seveda ne, razen, če nam krožnik servira največji pidovski tajkun Darko Horvat, pri katerem je bila Nataša zaposlena.

Gregor Tomc, znani profesor s Fakultete za družbene vede (FDV) Univerze v Ljubljani intervjujev ne daje pogosto, kajti kot pravi, mediji niso prepričani, ali naj ga uvrstijo na levi ali desni pol, pa mu zato najraje dajo mir. To mu popolnoma ustreza. Kritičen je do vseh in že dve desetletji se trudi, da bi se v Sloveniji kulturna politika spremenila. Žal zaman. Upanje resda umre zadnje, a s takšnim odnosom do kulture bo Slovenija po njegovem mišljenju čez dve ali tri generacije verjetno izginila s svetovnega zemljevida.

Kot ni dovoljeno kuriti ognja v naravi, ko je vse presušeno, tudi v medijih ne bi smeli širiti idej, za katere vemo, da niso resnične, a imajo hkrati močan škodljiv vpliv na ljudi, poudarja znanstvenik dr. Sašo Dolenc. Eden najbolj znanih slovenskih znanstvenikov se pogosto pojavlja v medijih in z vidika znanosti pojasnjuje stvari, ki smo jim priča v življenju. Po poklicu je fizik in filozof, pa tudi soustanovitelj ter urednik Kvarkadabre, vsem dobro znanega spletnega časopisa za popularizacijo znanosti.