Če kliknete na spletno platformo youtube, se ne morete izogniti marketinškim idejam samooklicanega guruja Žana Nekrepa. Gospod v kratkih videoposnetkih Slovencem deli nasvete, kako čim lažje obogateti kar z domačega kavča.

Človeštvo je že od začetka lastnega obstoja veliko dalo na številne skrivnosti v spolnosti, tako moški kakor ženske v njej niso videli izključno reproduktivne vloge, ampak tudi užitek. Starodavni alkimisti so zavzeto iskali snovi za večje poželenje, ki bi moškim pomagalo obdržati dolgotrajno erekcijo in pri ženskah odgnalo pogoste glavobole ter spoštovane dame spremenilo v razuzdane ljubimke.

Pisateljica in kolumnistka Tereza Vuk je nenadoma umrla v starosti 47 let. Avgusta lani smo v Reporterju objavili intervju z njo, ki ga zdaj poobjavljamo v celoti.

Za hujšanje bi nekateri storili vse, samo spomnite se enega prvih nategov v samostojni Sloveniji, ko so bili tedaj še okorni časopisi polni mistra Džirla, ki je neutrudno ponujal čaj, imenovan čang šlang. Ta ni bil samo ogabnega okusa, tudi shujševalnega učinka ni imel. Dandanes je na trgu že leta prosto dostopnih na desetine substanc v različnih oblikah, ki naj bi človeku v rekordno kratkem času pomagale do manekensko vitke linije, a vljudno vas naprošamo, da ne nasedate sladkim obljubam, saj so le v celofan zavite laži pohlepnih prodajalcev.

Živali že dolgo niso le bitja, ki človeku koristijo kot blago v prehrani ali kot hišni ljubljenčki, ki smo jih že skorajda počlovečili. Številne živali že leta in leta veljajo za terapevtske zaradi naravno danih lastnosti, nekatere pa so dodatno izšolane, da lahko posameznikom s psihičnimi ali fizičnimi hendikepi olajšajo svet.

Javno zdravstvo je pomembno, in politika bi morala narediti vse, da ga ohrani ter dodatno izboljša. Čeprav ne moremo govoriti o zlomu sistema, se vseeno ne moremo izogniti stavki belih halj, ki se zdaj že vleče kot leni piton. Med jeznimi zahtevami zdravnikov in pričakovanji tečnih pacientov so čakalne vrste - te so zares kačje. A če je stiska nujna, človek pač obišče zasebnika. Kar ni poceni. Še posebej to velja za zobozdravstvene strokovnjake. Za Reporter je tako spregovoril Lovro Iskra, oralni kirurg implantolog, z zasebno ordinacijo v Ljubljani, ki je opisal razlike med javnim in zasebnim zobozdravstvom.

Pionirka gibanja dihalne hrane Ellen Greve si je po indijsko izbrala ime Jasmuheen – ker se to najbrž sliši bolj modro jogijsko – in v začetku devetdesetih let zasnovala program Prana. Ta privržencem svetuje, naj se postopoma spreobrnejo v dihalstvo; to pomeni, da naj postopoma nehajo jesti in piti hrano in pijačo, ki sta namenjeni ljudem in se začnejo prehranjevati s prano, torej zrakom in svetlobo.

Nina Zidar je slovenski javnosti dobro znana odvetnica, ki je na sodiščih uspešno zastopala številna pomembna imena. Čeprav se zdi, da ji bolj ustreza korporativno poslovno pravo, se vedno zavzame za pravice najšibkejših, v slovenski družbi so to zagotovo otroci. Zidarjeva vodi lastno odvetniško pisarno, poleg tega pa deluje kot podpredsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje, kjer je na njeno pobudo nastal uspešen projekt brezplačne pravne pomoči najprej v okviru Botrstva in sedaj Enotne pravne točke.

Znani rek pravi, da je ljudi veliko, a na človeka redko naletiš. Dr. Pašić je neverjeten intelektualec, poln različnih znanj, ki jih rad deli dalje. Zato tudi sam pogosto piše kolumne za vidne domače medije. Zapletene in težke reči razloži lepo, jasno, vsem razumljivo. Čeprav je njegov urnik natrpan do vrha, si čas za koristen dialog vedno vzame. In namen tega intervjuja je, da bi vsaj kakšnemu bralcu koristil in razblinil tabuje in osvetlil resnico o svetu.

V Ljubljani, natančneje za Bežigradom je avtorica vrstic, ki jih ta hip ravno berete, srečala priletno gospo, ki je na povodcu peljala psa. Kakor njegova lastnica je bil tudi ta že na videz utrujen in več kot očitno naveličan tega sveta. Kdo bi mu zameril? Živimo v času, ko je človeštvo popolnoma izgubilo kompas, negativne vibracije pa čutijo tudi živali.

Nova edicija Reporterja na štirih straneh prinaša temeljito opisano uspešno podjetniško zgodbo o Veterinarski kliniki Zajc & Co., bolnici za male živali d.o.o.; gre za ljubljansko veterinarsko kliniko na kateri v glavnem zdravijo pse in mačke, pa tudi druge majhne hišne ljubljenčke, po kakovosti pa klinika slovi kot ena najboljših če ne najboljša v državi. Na kliniki Zajc & Co. tako lepo oskrbijo male kosmate bolnike, da bi lahko bili vzor marsikateri kliniki za ljudi.

Desetletni fantek je prišel iz šole in med kosilom mamici zastavil zelo čudno vprašanje: »Mami, lahko greva midva nekam na izlet?« Mamica je odvrnila: »Seveda, povej, kam želiš na izlet?« In fantek je ustrelil iz sebe: »V BTC!« Ob tem je zdrdral nekaj imen posamičnih trgovin, velikih trgovskih centrov, ki so v tem delu Ljubljane, mama pa je bila osupla, saj je ugotovila, da se mora soočiti z dejstvom, kako je njen otrok postal odvisen od potrošništva.

Helena Premrl je eno najbolj znanih radijskih imen pri nas. Za dolgoletno delo na nacionalnem Radiu Slovenija je od sodelavcev prejela tudi priznanje za življenjsko delo. A ona pravi, da je nagrada samo pika na koncu stavka, kajti marsikdo si nagrado zasluži, pa je ne dobi. To je najbrž res, toda v njenem primeru je nagrada nedvomno šla v prave roke. Danes je Helena Premrl upokojena, a niti približno ne miruje. V domači Postojni ureja časnik za upokojence, ki izide enkrat letno, med krizo zaradi kovida pa je predvsem kuhala za celotno družino, ki se je pred nekaj leti povečala za dva člana – Helena je postala babica vnučkoma, ki sta ji v veliko veselje! Intervju s cenjeno novinarko je bil izziv in hkrati eno samo krohotanje. Gospa ima neverjeten smisel za humor.

Z enim od najpomembnejših obrazov SDS Anjo Bah Žibert smo se v intervjuju za Reporter v prvi vrsti pogovarjali o problematiki ilegalnih migracij. Število teh narašča, tako Slovenija kot druge evropske države pa se ne morejo pohvaliti z integracijo prišlekov.

Poptevejev novinar Janez Usenik, ki za oddajo 24ur pokriva lahkotnejše teme, je odličen pripovedovalec zgodb in izjemno bister mož. To je pokazal tudi v dialogu za Reporter.

Pred kratkim so tri enajstletne punčke šle iz šole proti domu. Pravilno so hodile po pločniku Topniške ulice v Ljubljani. Nenadoma je kot blisk pridivjal mlajši moški na električnem skiroju in eno od njih zbil, da je padla s pločnika na kolesarsko stezo. Na srečo se je samo potolkla in prestrašila, a če pomislimo, kaj vse bi se lahko zgodilo v slabšem scenariju, je bolje, da se ponižno pokrižamo.

Vsem dobro znana Elena Pečarič ima krhko in na videz povsem nebogljeno telo, no, mičkeno lahko prijazno miga s prsti na rokah, to je pa vse. Kljub temu, da ne more premikati nobenega dela telesa, niti glave, je do konca izkoristila tisto, kar ima: izjemno visoko inteligenco in mogočen glas, tako da jo ja slišijo vsi! Elena je neumorna borka za človekove pravice. Predvsem osebe s hendikepom. Skozi dialog spoznamo, da ima »Vsak svoj hendikep«, kar je tudi slogan YHD – Društva za teorijo in kulturo hendikepa, kjer je redno zaposlena kot strokovna vodja. Nihče ni popoln, vsakemu kaj manjka in prav tam se konstituira subjekt. Ene zaznamuje bolj opazen hendikep, druge manj viden in zaznaven, tretji tako težek, da sami lastnih pravic ne znajo izraziti in uveljaviti. Proti tem diskriminacijam in neenakostim nastopi Elena, kakor Wonder woman, čeprav tudi ta ni imuna na hendikep. Ne, nima super moči, odlično pa izkorišča markanten kostum, tehnologijo in znanje detektiva.

Vsem dobro znana Elena Pečarič ima krhko in na videz povsem nebogljeno telo, no, mičkeno lahko prijazno miga s prsti na rokah, to je pa vse. Kljub temu da ne more premikati nobenega dela telesa, niti glave, je do konca izkoristila tisto, kar ima: izjemno visoko inteligenco in mogočen glas, tako da jo ja slišijo vsi! Elena je neumorna borka za vse s hendikepom. Pravi, da ga imamo vsi.

V trenutni situaciji, ko bi Slovenija morala izvesti vsaj najnujnejše reforme, je minister za finance prvi človek v državi. Da, pred premierjem Robertom Golobom. A Klemen Boštjančič ne sedi na piedestalu in ne baha se s krono na glavi. Saj je nima. Je človek, ki se je znašel v nehvaležni poziciji: izvesti mora davčno reformo, nanjo pa se vežejo vse druge reforme. Tako trdi avtorica dialoga, a sam zatrjuje, da ni tako. Kako da ne? Naš svet kroji monetarni sistem in denar je sveta vladar, mar ne?

V prejšnji številki Reporterja smo objavili jezno sms sporočilo, v katerem je Elena Pečarič, filozofinja in sociologinja kulture, aktivistka brez meja, strokovna vodja programa Neodvisno življenje hendikepiranih in YHD-Društvo za teorijo in kulturo hendikepa, nahrulila pristojnega ministra za delo, družino in socialne zadeve Luko Mesca, da ga naj bo sram, pod kakšen predlog novele zakona o osebni asistenci (OA) se je podpisal, in da je s takšnim sestavkom vrnil čas pred sedemdeset let, v medilizacijo in indoktrinacijo. Kakor smo že omenili, je Pečaričeva to Mescu zabrusila v sms. No, Elena ima resda drobceno telo, a mogočen jezik, s katerim kar zagrmi, ko se postavi za pravice hendikepiranih.