Ne samo Janši, tudi vse bolj vplivnemu omrežju podjetnikov ustreza, da gre Logar svojo pot. V njem vidijo upanje, da pride do zamenjave sedanje levičarske vlade, ki ogroža njihove interese.

Kdo sploh lahko še reši najmanjšo vladno stranko pred propadom? Nova koordinatorica Levice Asta Vrečko uživa še nižjo podporo javnosti kot njen predhodnik Luka Mesec, medtem ko izobčenec Miha Kordiš zatrjuje, da krepi svojo podporo med članstvom. Ali lahko stranko reši njeno povezovanje z Vesno, ali je v vlogo rešiteljice pripravljena vstopiti Nika Kovač?

Severna Makedonija je edina država v Evropi, ki je spremenila celo svoje ime, da bi zadostila zahtevam svojih sosedov in evroatlantskih povezav ter si s tem odprla pot vanje. Tako je leta 2020 postala članica Nata, za članstvo v Evropski uniji pa ji neprestano – enkrat eden, drugič drugi – loputajo z vrati pred nosom, pa čeprav je država storila skoraj vse, kar se storiti da, da bi stekli pridružitveni procesi z EU.

Kanal C0 naj bi, če se bo ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću na koncu res pristno smejalo, povezal kanalizacijska sistema Medvod in Vodic z osrednjo ljubljansko čistilno napravo. Predsednica preiskovane komisije Anja Bah Žibert, ki ugotavlja politično in drugo odgovornost pri gradnji povezovalnega kanala, je prepričana, da se to ne bo zgodilo. Res je, veliko denarja je že vrženo vanj, toda ali ima voda ceno, se retorično sprašuje poslanka SDS.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je napovedala dvig sredstev tako za medije kot tudi za slovensko knjigo, pojasnila je, zakaj vztraja, da poznejša podelitev denarne nagrade Svetlani Makarovič ni bila nezakonita, zakaj se obnova ljubljanske Drame zapleta in zakaj se je lani udeležila proslave na Čebinah. Spregovorila pa je tudi o burnem dogajanju v stranki in povezovanju z zeleno stranko Vesna, v čem se razlikuje od stranke SD in zakaj ne pričakuje, da se bo na oblast spet vrnil Janez Janša.

Nekdanja – in morda bodoča – prva dama ZDA Melania Trump je bila vedno skrbno nedostopna, kar ji je nadelo tančico skrivnostnosti in omogočalo, da so ljudje v njej videli, kar so želeli. Avtobiografija Melania, ki je izšla prejšnji teden, ni zapolnila praznine, prej pokazala, da trdno stoji ob svojem strupenem soprogu. In da si želi svoj delež, preden blagovna znamka Trump novembra morda za vedno izgubi blišč.

Propadli politik in medijski delavec Bojan Požar je bil prisiljen Fursu plačati skoraj 200.000 evrov davkov, s čimer se je izognil sramoti morebitnega kazenskega pregona. Doslej je namreč dobiček svoje družbe Lanaka Media črpal tako, da si je denar od nje izposojal in mu tako ni bilo treba plačati davka. A nazadnje mu Furs ni mogel več gledati skozi prste in takemu poslovnemu modelu je odklenkalo.

Prva obletnica vojne v Gazi, ki jo je sprožil teroristični vdor Hamasa v Izrael 7. oktobra lani, kot tudi že več kot dve leti in pol trajajoča ruska vojna v Ukrajini imata skupni imenovalec, ko gre za predloge za njuno končanje. Rešitev, ki jo pri nas zagovarjata nekdanja predsednika Milan Kučan in Danilo Türk, je na videz zelo preprosta: prenehajmo pošiljati orožje sprtim stranem, pa bo mir. »Če bi Amerika prenehala Izraelu dobavljati orožje, bi bilo vojne konec takoj,« verjame Kučan, ki je bil pred časom podobnega mnenja tudi glede Ukrajine.

Tudi sama se sprašujem, zakaj je prišlo do forsiranja kanala C0, pravi Anja Bah Žibert, predsednica preiskovane komisije DZ, ki ugotavlja politično in drugo odgovornost pri gradnji povezovalnega kanala C0.

»Ena vrata so se torej zaprla. Čas je, da se odprejo druga. A skozi ta ne grem sam,« sporoča poslanec Anže Logar ob izstopu iz SDS, v kateri je deloval 25 let. V videu, ki ga je ob tem objavil, se pojavlja v družbi nekdanje evropske poslanke Romane Jordan in nekdanjega podpredsednika SD Jerneja Pikala. Prav slednji naj bi bil glavni vzrok, da se je Logar znašel v nemilosti prvaka SDS Janeza Janše.

Predvolilna kampanja se že začenja. Prva, ki je vrgla kamen, je Levica. Tista najmanjša vladna stranka, ki se rada prikazuje kot brezmadežna, a se hkrati sooča z osipom podpore zaradi sodelovanja v vladi, za katero del njenih radikalnih volivcev meni, da je neoliberalna.

Ko je bila Melania Trump še Melanija Knavs, svetovni in tudi slovenski javnosti neznana manekenka, je tednik Mag leta 1999 objavil članek o njenem srečanju z ekipo slovenskih novinarjev v Parizu. V odpravi je bil tudi tedanji Magov novinar in danes sodelavec Reporterja iz New Yorka Sebastijan Kopušar, na katerega je lepotica iz Sevnice naredila izjemen vtis.

Pred časom smo pisali o črnem avtokampu v središču Bleda, ki razburja domačine. Podobna zgodba se dogaja tudi v vasici Zagon na poti med Postojnsko jamo in Predjamskim gradom. Konec junija so na začetku vasi odprli gostinski lokal Lipa plac, ob njem pa veliko parkirišče. Ker je poleti ogromno turistov, so ga zelo hitro napolnili tudi avtodomi in zmotili bližnje stanovalce, ki so se pritožili na občino, policijo in inšpekcije. Izkazalo se je, da družba Lunes, d. o. o., nima ustreznega dovoljena za parkiranje avtodomov, čeprav to ponujajo celo na svoji spletni strani.

Manj kot mesec dni pred ameriškimi volitvami je demokratka Kamala Harris na dobri poti, da 5. novembra zbere največ glasov. A to še ne pomeni, da bo prva predsednica v Beli hiši, v zapletenem volilnem sistemu odloča seštevek zmag na ravni zveznih držav, kjer je tekma izjemno tesna. V zadnjih štirih tednih lahko vsak presenetljiv dogodek ali razkritje presuče, kako se bodo volivci odločali pri izbiri prihodnjega predsednika ZDA.

Zmagoslavje desne in leve populistične stranke na dveh deželnih volitvah v septembru na vzhodu Nemčije (na Saškem in v Turingiji) ter izredno slab volilni izkupiček treh strank sedanje nemške vladne koalicije (izjema je zmaga socialdemokratov na deželnih volitvah v Brandenburgu 22. septembra) sta močno pretresla nemško politično prizorišče, sunke tega političnega potresa pa je mogoče čutiti tudi na evropski ravni.

Muanis Sinanović je večplastni pisec, ki se v svoji najnovejši knjigi Vse luči poglobi v življenje uveljavljenega pisatelja iz druge generacije priseljencev. Raziskuje teme identitete, pripadnosti in pogosto obremenjenega odnosa med umetnostjo in politiko. Njegovi vpogledi izzivajo prevladujoče pripovedi sodobne družbe, za katere trdi, da dajejo prednost iskanju užitka pred smiselno angažiranostjo. Njegove nedavne kritike levice na oblasti, zlasti glede ministrice za kulturo, razkrivajo zapleten in razvijajoč se pogled na politično krajino. Sinanović v intervjuju odkritosrčno spregovori o svojih pogledih na trenutno stanje levice in izrazi zaskrbljenost nad po njegovem mnenju agresivno in antiintelektualno držo njenih elit.

Tudi najbolj površni opazovalci slovenske zunanje politike ugotavljajo, da je v njej vse manj vpliva Tanje Fajon in vedno več osebnega angažmaja predsednika vlade Roberta Goloba. Ta vtis se je še povečal z izvolitvijo Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta OZN, saj naša država tam v zadnjem času zastopa stališča, ki so precej bližje neuvrščenim državam in članicam Bricsa kot pa Evropski uniji.

»Nisem poklican postavljati predsednike drugih strank, lahko pa naredim in moram narediti vse, da upravičim zaupanje, ki mi je bilo dano, ko sem zasedel svoj položaj,« pravi v pogovoru predsednik SLS Marko Balažic, v katerem je komentiral tudi razloge za poskus njegove zamenjave na čelu stranke. Da je dobesedno v ciljni ravnini in za peščico glasov izgubil evropski mandat, je bila za Petra Gregorčiča boleča izkušnja, s katero se je bilo težko sprijazniti, ugotavlja Balažic. O političnem ozadju njegovega rušenja noče javno ugibati.

Kdo še sploh lahko ustavi prvaka SDS Janeza Janšo pred vrnitvijo na oblast? Nad premierjem Robertom Golobom je obupal celo prvi predsednik Milan Kučan, njegovi vladi ne zaupa več kot polovica Slovencev, medtem ko SDS dosega vedno večjo podporo javnosti. Toda po zmagi na volitvah bo Janša potreboval zaveznike, s katerimi bo sestavil vlado. Na koga lahko računa?