Busija pa ni izkoristil zakona o medijih, da bi našim bralcem pojasnil svojo plat zgodbe, pač pa je potarnal na internem spletnem forumu RKC. Škofom, duhovnikom, redovnikom, redovnicam in sobratom diakonom je potožil, da skuša Reporter narediti afero in da se na vse pretege trudi uničiti njegovo dobro ime.

Tihomir Busija je v članku, v katerem smo objavili tudi pogovor z njim, našel kup neresnic in zlonamernih namigovanj, ki so ga globoko prizadele. Dogaja se mu huda krivica, kajti na koprsko škofijo je bil povabljen na predlog gospodarskega sveta in takratnega ekonoma. Zmotila ga je zapisana navedba, da je bil pred kariero ekonoma na izolski srednji šoli zaposlen kot »hišnik«, četudi je bil vodja kuhinje, učitelj kuharstva, vodja gostinstva. Pravzaprav gospodar, nikakor pa ne hišnik, saj za takšno delo nima ne znanja ne spretnosti, čeprav je organiziral tudi delo hišnikov.

Podobna krivica je doletela njegovo soprogo, ki je na isti šoli kot vodja skrbela za organizacijo dela čistilk, nabavo in obnovo. Nikoli ni bila zaposlena kot čistilka, kar je seveda velika razlika. V tem delu se ekonomu Busiji opravičujem: ni res, da je bil hišnik, bil je šef hišnikov, in tudi njegova soproga ni bila čistilka, ampak šefinja čistilk. Mea culpa!

Tihomir Busija v svoji jeremijadi na forumu RKC ponavlja, da za svoje delo za župnijo nikoli ni zahteval plačila. Se mu je škofija oddolžila na druge načine? Morda s skrbjo za člane družine Busija? Kot pove sam ekonom: sin najema cerkveni oljčni nasad, soproga je upravnica v pastoralnem domu Stella Maris. Lepo.

Ekonom Busija v nadaljevanju pove, da je bil že ob ustanovitvi študentskega doma Jadro imenovan za direktorja, kasneje je postal tudi direktor zavoda Sv. Hieronim, a za delo v vseh teh letih nikoli ni zahteval niti ni dobil plačila. Tudi na škofijsko Karitas je bil poslan z dekretom za ravnatelja »zaradi reševanja problemov«. Je vsaj tam dobil kak evro?

Vse to je pravi čudež, četudi logičen. Čudežni deček cerkvene ekonomije za delo pač ne dobi plačila, saj je nagrajen že s tem, da služi materi cerkvi. Da bi sedemčlanska družina Busija sploh preživela, so bili v Izoli prisiljeni oddajati apartmaje in v ta namen je moral Tihomir Busija odpreti celo s. p. A izkupiček iz turizma ni šel v lastni žep, ampak so z njim vrnili posojila prijateljem in sorodnikom. Pred leti so si morali namreč izposoditi 50.000 evrov za nakup hiše na Maliji.

Tihomir Busija svoje pismo duhovščini zaključi s priliko o X. postaji križevega pota, ko krvniki slečejo Jezusa in za njegova oblačila vržejo kocko. In dodaja, da se trudi, da bi tako kot Jezus na križu molil za svoje krvnike. Ekonom Busija očitno res ni od tega sveta, da se takole primerja z Božjim Sinom! Morda pa je kaj na tem, saj za svoje življenje ne potrebuje denarja in živi od čudežev. In posojil prijateljev.