Pred državnozborskimi volitvami, ki bodo najpozneje marca ali aprila prihodnje leto, prvak SDS Janez Janša potrebuje zmago tudi na referendumu. 11. maja bomo zato bolj kot o sami vsebini zakona odločali o zaupnici vlade. Na protivladno razpoloženje volivcev predvsem stavi tudi največja opozicijska stranka SDS, ki je pod svojo referendumsko zahtevo zbrala več kot 47 tisoč podpisov.

Volitve pred volitvami

Resda je lanske evropske volitve SDS dobila z veliko razliko, saj je zmagala s 30,59 odstotka, medtem ko je največja vladna stranka Gibanje Svoboda prejela 22,11 odstotka, toda vse referendume po letu 2021 je Janša izgubil. Najbolj tistega o vodah iz leta 2021, ko je proti zakonu, ki ga je sprejela zadnja Janševa vlada, glasovalo 682.760 volivcev (86,75 odstotka), za zakon pa 104.312 (13,25 odstotka). Volilna udeležba je bila izjemno visoka, kar 46,46-odstotna. Bila je nezaupnica Janševi vladi, naslednje leto je bila SDS gladko poražena na volitvah. Gibanje Svoboda Roberta Goloba je prepričalo dobrih 34,45 odstotka volivcev, SDS pa 23,48 odstotka. 

Jure Klobčar

Nato so v SDS izgubili še vseh sedem referendumov. Jeseni 2022 je izgubila referendume o vladi, RTV in dolgotrajni oskrbi. Še najmanj je izgubila referendum o zakonu o vladi, ko je proti zakonu glasovalo 43,31 odstotka volivcev. Lani pa smo skupaj z evropskimi volitvami glasovali še na štirih referendumih, kjer so volivci potrdili uvedbo proporcionalnega sistema, evtanazijo ter uporabo konoplje tako v zdravstvene namene kot tudi za osebno rabo. Kljub zmagi na evropskih volitvah je SDS doživela poraz na vseh štirih referendumih. Še največ privržencev je SDS prepričala na referendumu o uporabi konoplje za osebno rabo, ko je zakonu nasprotovalo 48,43 odstotka volivcev.

Zato bo referendum o zakonu o dodatku za izjemne dosežke v kulturi nova priložnost za Janšo, da premaga aktualno vladno koalicijo. A za samo zmago ne bo dovolj zgolj to, da na volišča pripelje več volivcev kot vladajoča koalicija, ampak mora za razveljavitev zakona glasovati najmanj petina vseh volilnih upravičencev. Na dan razpisa referenduma je bilo po podatkih ministrstva za notranje zadeve v Sloveniji 1.693.355 volilnih upravičencev. To pomeni, da kvorum trenutno znaša 338.671 glasov.

Bobo

Natančna številka bo znana šele na dan referenduma. Na nobenega izmed zadnjih sedmih referendumov SDS ni pripeljala toliko ljudi. Še najbolj se je tej številki približala pri referendumu o rabi konoplje v osebne namene, ko je proti glasovalo 335.183 volivcev. Za dosego kvoruma bo torej SDS morala pripeljati še vsaj 3500 svojih podpornikov več. 

Ker sta Gibanje Svoboda in Levica svoje volivce že pozvali k bojkotu referenduma, je pričakovati, da bo v vsakem primeru za zavrnitev zakona glasovalo več volivcev kot za njegovo potrditev. Videti je, da se vladajoča koalicija zaveda, da na takšno temo, kot so izjemne pokojnine, ne more pripeljati na volišča dovolj svojih volivcev, zato računa na čim večjo volilno abstinenco tudi pri opozicijskih volivcih.

Stari in novi zakon

Sama vsebina zakona ni sporna, da bi bilo treba proti njemu drveti na volišče. Ministrstvo za kulturo želi z njim nadomestiti leta 1974 sprejeti veljavni zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge (ZIPO). Zakon je zastarel in pomanjkljiv, saj ne določa natančnih pogojev in meril za pridobitev dodatka k pokojnini za izjemne dosežke v kulturi. 

Robert Balen

V zakonu, ki ima le vsega pet členov, piše, da se šteje, da imajo posebne zasluge osebe, ki so s svojimi ustvarjalnimi deli dosegle izjemne uspehe oziroma so njihova dela vrhunske stvaritve na teh področjih, še zlasti če so za svoje dosežke dobili najvišja priznanja v državi ali visoka mednarodna priznanja. Ali bo nekdo dobil ta dodatek ali ne, pa je prepuščeno subjektivni presoji vsakokratne vlade. Na to je opozorilo tudi računsko sodišče v revizijskem poročilu leta 2010, ki je ocenilo, da »pravne podlage, ki urejajo sistem izjemnih pokojnin, ne zagotavljajo enakopravne obravnave vlog oseb, ki so v enakem ali primerljivem položaju.« Zato je pozvalo ministrstva, naj čim prej sprejmejo nove zakone oziroma spremenijo sistem priznanj in odmere izjemnih pokojnin.

Novi zakon, ki ga je državni zbor potrdil januarja letos, natančno opredeljuje merila in druge pogoje za pridobitev dodatka k pokojnini. To pravico bodo lahko uveljavljali prejemniki Prešernove nagrade za življenjsko delo, ki bodo prejemali 100-odstotni dodatek, prav tako pa tudi prejemniki nagrad Prešernovega sklada ali odlikovanja Republike Slovenije (to podeljuje predsednik oziroma predsednica), vendar pod pogojem, da bodo poleg tega prejeli vsaj še eno od najvišjih nacionalnih (kot denimo Borštnikov prstan) ali mednarodnih nagrad; slednji bodo prejemali 50-odstotni dodatek.

Bobo

Seveda se bodo morali prej upokojiti in prejemati redno pokojnino, nato pa se bo dodatek izračunal na podlagi razlike do najvišje pokojnine, ki je lani znašala 3055 evrov, po plačani akontaciji dohodnine in obveznega zdravstvenega prispevka pa 2870 evrov. Po starem zakonu je vlada za vsakogar posebej določila, kolikšen dodatek naj mu pripada. Dodatek izplačuje država iz proračuna in ne gre iz pokojninske blagajne, tako bo tudi po novem zakonu. Novi zakon naj bi državo na letni ravni obremenil za dodatnih 190 tisoč evrov letno, kar je precej manj kot 6,6 milijona evrov, kolikor naj bi znašali stroški referenduma.

Kdo so izjemni upokojenci

Na podlagi veljavnega zakona je bilo od leta 1990 dalje podeljenih 313 izjemnih pokojnin, v tej vsoti je tudi 38 družinskih, ki so jih dobile vdove in otroci zaslužnih po njihovi smrti. Večinoma gre za izjemne kulturnike, nekaj pa je tudi športnikov in znanstvenikov. Leta 1990 so bile podeljene tudi tri vdovske pokojnine po preminulih izjemnih revolucionarjih, vendar so to pozneje ukinili. Največ izjemnih pokojnin je bilo podeljenih v času Drnovškovih vlad, in sicer skupaj 245, ena v času Ropove vlade, pod prvo Janševo vlado je bilo podeljenih 16 izjemnih pokojnin, nato jih zaradi revizije računskega sodišča nekaj časa niso podeljevali, zadnja Janševa vlada jih je podelila osem, Golobova vlada pa štiri.

Jure Klobčar

V času Drnovškovih vlad so med drugim dobili izjemne pokojnine Andrej Hieng, Lojze Kovačič, Mimi Malenšek, Tone Pavček, Igor Torkar, Neža Maurer, Taras Kermauner, Ivan Minatti, Dane Zajc, Rudi Šeligo, France Mihelič, France Slana, Jože Tisnikar, Jože Ciuha, Marijan Tršar, Lojze Spacal, Ladko Korošec, Bojan Adamič, Primož Ramovš, Nace Simončič, Polde Bibič, Lojze Rozman, Štefka Drolc, Mila Kačič, Majda Potokar, Zlatko Šugman, Boris Kralj, Aleksander Valič, Apollonio Zvest, Drago Tršar, Demeter Bitenc, Danilo Benedičič, Jurij Souček, Zorko Simčič, Žarko Petan, Peter Božič, Veno Taufer, Urban Koder, Miha Baloh, France Bernik, Svetlana Makarovič, Mojmir Sepe, Anton Nanut, Matija Lorenz, Tomaž Šalamun, Oskar Kogoj, Vanda Gerlovič, Uroš Krek, Franček Rudolf … Med športniki pa so jo dobili Ivo Daneu, Jože Šlibar, Miroslav Cerar in Stanko Lorger.

Prva Janševa vlada pa je izjemno pokojnino med drugim dodelila kulturnikom Filipu Robarju Dorinu, Radku Poliču, Matjažu Vipotniku, med športniki pa so jo dobili Bruno Parma, Aljoša Žorga, Borut Bassin. Po premoru je tretja Janševa vlada dodelila izjemno pokojnino Kostji Gatniku, Milanu Deklevi, Alešu Bergerju, Karpu Godini, Mateji Rebolj, Milanu Jesihu in Niku Grafenauerju ter športniku Alojzu Colji. Golobova vlada pa jo je podelila Andreju Brvarju, Janezu Mejaču, Borisu A. Novaku in Bjanki Adžić Ursulov.

Dedovanja izjemnih pokojnin ne bo več

Kot smo že omenili, so po smrti nekaterih zaslužnih kulturnikov izjemno pokojnino avtomatično dobile njihove vdove oziroma otroci. Med njimi je tudi Lidija Šeligo, vdova Rudija Šelige, ki je bil v času Bajukove vlade leta 2000 njen minister za kulturo (izjemno pokojnino je prejel leta 1994) in je veljal za podpornika SDS. Prav tako jo je prejel Klemen Jelinčič (sin politika Zmaga Jelinčiča), po smrti mame pisateljie in igralke Berte Bojetu Boeta, vendar, kot nam je povedal, jo je prejemal eno leto v času študija; zdaj pri 52 letih pa seveda ne prejema pokojnine po mami. Po novem zakonu izjemnih pokojnin oziroma dodatka k pokojnini za izjemne zasluge na področju kulture ne bo več mogoče dedovati in bo vezan zgolj na zaslužno osebo.

Sašo Švigelj

Po podatkih ministrstva za kulturo je trenutno 83 oseb, ki se jim izplačuje dodatek za izjemne dosežke po starem zakonu, med njimi je 33 družinskih članov (vdov). Na odločitev o dodelitvi tega dodatka pa čaka še 27 upokojenih kulturnikov; njihove prošnje bodo obravnavali po novem zakonu, če bo začel veljati. Pričakujejo, da bodo vsako leto »izjemno pokojnino« uveljavljali štirje kulturniki, in sicer dva polno in dva polovično, skupno število vseh dodatkov za izjemne dosežke v kulturi pa naj bi bilo okoli sto vsako leto. Od leta 1991 naj bi bilo takšnih kulturnikov, ki izpolnjujejo pogoje za polni dodatek 17, za polovični dodatek pa okoli 35, večinoma pa gre za ljudi, ki še niso upokojeni.

Med upokojenimi kulturniki, ki bi lahko uveljavljali izjemno pokojnino, je pisatelj Tone Partljič, ki je bil dolga leta poslanec LDS. Kot nam je povedal, ni nikoli zaprosil zanjo: »Zdi se mi, da se to ne spodobi, ker imam solidno pokojnino zlasti zaradi poslanskih plač. Pokojnina sicer ni tako visoka, kot ljudje mislijo, ne začne se s trojko, je pa enkrat višja od ženine, ki je bila profesorica. Imava dovolj, da ne potrebujeva dodatkov.« Dodal pa je, da je mnogim potrjeval prošnje za pridobitev dodatka, ki so ga potem tudi dobili. Morda si ga tudi niso vsi zaslužili, zato meni, da bi morali biti kriteriji za dodelitev dovolj strogi. Zakona, o katerem bomo odločali na referendumu, pa ni želel komentirati.

Simon Pelko

Bo nagrado prejel tudi pater Rupnik?

Po drugi strani pa bi po novem zakonu lahko dodatek uveljavljal razvpiti pater Marko Rupnik, ki je leta 2001 prejel veliko Prešernovo nagrado skupaj s pesnico Svetlano Makarovič, ki jo je zaradi tega najprej zavrnila, po razkritju njegovih spolnih nadlegovanj redovnic pa jo je vnovič zahtevala in jo tudi dobila. Na ministrstvu za kulturo sicer pričakujejo, da ga glede na okoliščine nikoli ne bo niti zahteval, a če ga kljub vsemu bo, potem druge možnosti, kot da mu ga dodelijo, pravzaprav nimajo. 

Drugače bi bilo, če bi bil pater medtem pravnomočno obsojen zaradi očitanih kaznivih dejanj. Zakon namreč določa, da se pravica do dodatka ne prizna osebi, ki je bila pravnomočno obsojena na nepogojno kazen zapora za naklepno kaznivo dejanje, ki je daljša od šestih mesecev, pa ji obsodba še ni bila izbrisana. V primeru morebitne poznejše pravnomočne obsodbe (po izdaji odločbe o izdaji pravice) se pravica do dodatka ukine za čas trajanja teh okoliščin (do izbrisa obsodbe iz kazenske evidence).

Prav na primeru Rupnika se zdaj sklicuje prvi referendumski govorec SDS in poslanec Andrej Hoivik, češ da če bi obveljal stari zakon, mu nobena vlada ne bi dodelila izjemne pokojnine, kar je zelo sprenevedavo. Pred letom dni se je namreč s patrom fotografiral predsednik krščanskega foruma SDS Dejan Škvarč in ob tem na omrežju x zapisal: »Najlažje je obsojati. Mnogo težje je odpuščati.« Poleg tega mu je zaželel tudi dobrodošlico v koprski škofiji, po javnem zgražanju pa je zapis zbrisal. 

Sašo Radej

Največ očitkov pa so SDS usmerili v dramatičarko Simono Semenič in intermedijsko umetnico Majo Smrekar, obe sta dobili nagrado Prešernovega sklada 2018, prva je SDS zmotila zaradi nosečniške fotografije ob izrezani slovenski zastavi, druga pa zaradi dojenja psa. Toda kot vsi drugi »mali« Prešernovi nagrajenci bosta morali do upokojitve pridobiti še kakšno drugo nacionalno ali mednarodno nagrado, če bosta hoteli uveljavljati polovični dodatek.

Zanimivo pa je, da SDS ni nikoli motil zakon, po katerem lahko od leta 2017 dalje prejemajo izjemne pokojnine zaslužni športniki. Med skupno 106 prejemniki dodatka za izjemne dosežke v športu so Peter Vilfan, Rajmond Debevec (oba prejemata 100-odstotni dodatek), Mima Jaušovec, Tomo Česen, Bojan Križaj, Viki Grošelj (prejemajo 85-odstotni dodatek) in nogometaš Marko Elsner (70-odstotni dodatek).

Kot so nam odgovorili na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, je višina dodatka odvisna od dobljene medalje, števila medalj ali prejema Bloudkove nagrade: »Izračun višine dodatka izvaja ZPIZ, ki pokojnine oziroma dodatke tudi izplačuje. Ministrstvo zgolj preveri izpolnjevanje pogojev za pridobitev dodatka k pokojnini ter višino dodatka v odstotkih. Dodatek se odmeri v odstotku od razlike med starostno ali invalidsko pokojnino, ki jo prejema upravičenec, in zneskom starostne pokojnine moškega, odmerjene od najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe po splošnih predpisih (ZPIZ vsako leto določi znesek takšne pokojnine). Dodatek znaša najmanj 70 in največ 100 odstotkov razlike, in sicer glede na vrsto in število prejetih medalj oziroma nagrad.«

Primož Lavre

Bo izjemno pokojnino prejemal tudi Jože Možina?

Med možnimi kandidati za izjemno pokojnino je tudi zgodovinar, novinar in režiser Jože Možina, ki je bil v mandatu 2006–2010 direktor TV Slovenija. Leta 2014 je prejel nagrado Prešernovega sklada (»malo« Prešernovo nagrado) za dokumentarni film Pedro Opeka – dober prijatelj. Za podelitev dodatka za izjemne dosežke v umetnosti bo moral dobiti vsaj še eno najvišjih nacionalnih nagrad ali eno najbolj priznanih mednarodnih nagrad.

Za omenjeni dokumentarec je dve leti prej prejel nagrado za najboljšega režiserja na festivalu ITN v Hollywoodu, prav tako je dobil nagrado za odličnost na mednarodnem filmskem festivalu Inspiration - Equality v Džakarti. Poleg tega je prejel tudi posebno nagrado žirije na filmskem festivalu Environment - Health - Culture in nagrado za odličnost v filmskem ustvarjanju na filmskem festivalu Canada International Film Festival. Leta 2023 mu je Slovensko društvo za novejšo in sodobno zgodovino prvemu podelilo nagrado historia moderna viva, tokrat za delo Slovenski razkol. Vsaj za zdaj nobena od omenjenih nagrad ni na seznamu ministrstva za kulturo, na podlagi katere bi lahko ob upokojitvi uveljavljal drugi pogoj za dodelitev izjemne pokojnine. A do upokojitve ima še dovolj časa, da pridobi tudi ta pogoj, morda celo veliko Prešernovo nagrado.

A tudi če je ne dobi, ne bo imel tako majhne pokojnine. Kot smo pred kratkim poročali, ima eno najvišjo plač na javnem zavodu RTV Slovenija, in sicer več kot 5200 evrov bruto. Nacionalka mu je tudi sofinancirala doktorski študij, skupno 2940 evrov. Na podlagi doktorske dizertacije in oddaje Pričevalci, ki jo vodi že več kot desetletje, je napisal uspešnico Slovenski razkol, ki se prodaja za med, zlasti na prireditvah SDS, Združenja VSO in župnij. V letih 2021, 2022 in 2023 je v okviru svojega s. p. zaslužil 344.550 evrov, večinoma od prodaje knjige.