Kot študent je delal v škofjeloškem podjetju Filc in se v njem po opravljenem magisteriju zaposlil kot razvojnik, svetovalec za kemikalije. Dve leti pozneje je bil že višji svetovalec v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše in sekretar strateškega sveta za digitalizacijo. Po ustanovitvi nove vladne službe za digitalno preobrazbo ga je za vodjo kabineta povabil minister Nove Slovenije Mark Boris Andrijanič. 

V SDS je vstopil leta 2018, naslednji dan po odstopu premierja Mira Cerarja, in nato bil dva mandata podpredsednik strankinega podmladka. Pred tremi leti je prvič uspešno kandidiral za poslanca. Pričakovano, saj je bil v njegovem okraju pred njim večkrat izvoljen že Marko Pogačnik, ki pa leta 2022 ni več kandidiral.

Za zgled mu je že pokojna mati Aleksandra Hoivik (oče Hoivik prihaja iz Norveške), poslanka Zelenih Slovenije v prvi demokratično izvoljeni skupščini oziroma družbenopolitičnem zboru in soustanoviteljica Demosa v Škofji Loki. Občasno sta se popolnoma strinjala, občasno pa sta tudi treščila, tedaj je imel doma še nekakšno opozicijo, ki mu nasprotuje, je pred časom zaupal novinarju Škofjeloških novic in pridal, da ga je tudi velikokrat pohvalila. Po letu 1992 je bila zaposlena na notranjem ministrstvu in se ukvarjala z azilno problematiko in zagotavljanjem boljših razmer za prosilce za azil, pred tem pa je bila učiteljica na lesarski šoli.

Hoivik je prvi obraz referenduma, s katerim bi SDS izničila zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke v umetnosti. Kdor zakon podpira, bi si najbrž mislil, da nima nič s kulturo in umetnostjo. A on se ima za kulturnika, nenazadnje tudi zato, ker je bil podpredsednik Glasbenega društva Crescendo v Škofji Loki. 

»Podpiram kulturo, tudi državni sekretar (Marko Rusjan, op. a.) ve, da sem bil predlagatelj amandmaja za povišanje sredstev javnega sklada za kulturne dejavnosti v letu 2025. Da ste skladu namenili več denarja, za to se vam zahvaljujem in vedno bom podprl dobre ukrepe, tudi Levice, jo pohvalil, v tem primeru pa absolutno tega ne morem podpreti,« je dejal v odboru za kulturo, ko so določali datum in referendumsko vprašanje.

Takole je v odgovoru publicistki Maji Megla nedavno podkrepil svojo kulturno vizitko: »Berem poezijo, kupujem knjige, hodim na festivale, velikokrat udeleženec mednarodnega filmskega festival Liffe, bil tudi na delavnicah v organizaciji in se preizkusil kot filmski kritik, dolga leta prepeval v mešanih pevskih zborih in bil do nedavnega podpredsednik Glasbeno društvo Crescendo, pred leti pa bil eden glavnih pobudnikov za obnovo ene najstarejših orgel na Slovenskem v Crngrobu.«

Kdo je dal zamisel največji opozicijski stranki, da zažene referendum o pokojninah umetnikov? Andrej Hoivik, frontman referendumske kampanje SDS? Ne, zasluge zanj vrača kar predsednici odbora za kulturo in podpredsednici Svobode Sari Žibret. Že večkrat se ji je zahvalil, ker je lani novembra ob predlogu SDS, da bi izpeljali posvetovalni referendum, izjavila: »Posvet ni potreben, če pa je zakon tako sporen za večino upokojencev in ne vem koga drugega še, ima predlagatelj vso možnost dati pobudo za zakonodajni referendum.«

Andrej Hoivik se je preizkusil v več dramskih igrah, med drugimi v veseloigri Dve nevesti. Tako leta 2009 kot 2015 je nastopil v »žaloigri« – Škofjeloškem pasijonu; imel je vlogo mesarskega ceha. V glasbenem vložku je mesarski ceh predstavljen – z noži.