Prejšnji teden se je na opravljivem portalu blizu SDS pojavila vsebina kazenskih ovadb, ki jih je zoper več policistov v Centru za varovanje in zaščito in vodstvu policije vložila višja državna tožilka Mateja Gončin, njeni kolegi na specializiranem državnem tožilstvu SDT pa so jo skoraj v celoti zavrgli.

Tožilka je napovedala, da bo kazenski pregon zdaj prevzela sama in včeraj je na Okrajno sodišče v Ljubljani vložila predlog za posamezna preiskovalna dejanja zoper več posameznikov na centru za varovanje in zaščito in policiji zaradi nepravilnosti pri njenem varovanju.

Na SDT nam niso odgovorili na vprašanje, ali s tem Gončinova izraža nezaupanje v delo svojih kolegov na SDT in ali sama še uživa zaupanje vodje SDT Darje Šlibar. Ob tem so dodajali, da je državni tožilec pri svoji odločitvi samostojen in neodvisen ter vezan na ustavo in zakon.

Je pa zato generalna državna tožilka Katarina Bergant v intervjuju za Radio Slovenija pojasnila, zakaj so zavrgli kazenske ovadbe Gončinove. Kot je dejala, je bilo skupaj ovadenih dvanajst oseb, kazenske ovadbe zoper skupaj enajst oseb so bile zavržene. Razlogi so bili različni, odvisno od ugotovitev posameznih preiskav v posameznih primerih.

Najbolj razvpita slovenska tožilka je menda »odlična igralka«: Bivši šef je Mateji Gončin očital čustveno dvoličnost

Iz operativnega poročila posebnega oddelka pri SDT izhaja, da je v zvezi s tem skupaj zaslišal 37 oseb, z nekaterimi so opravili pogovore dvakrat ali trikrat, tako da je bilo skupno 49 pogovorov. Zbrali so relevantno dokumentacijo različnih organov, zasežen je bil mobilni telefon, iz katerega je bil omogočen nadzor tožilkinega videonadzornega sistema. Posebni oddelek SDT je ugotovil, da nobeno od naznanjenih dejanj ali nepravilnosti, ugotovljenih pri policiji, nima elementov kaznivih dejanj, ki bi se preganjala po uradni dolžnosti.

Bergantova je še dejala, da so bili razlogi za zavrženje trije. V devetih primerih je bila kazenska ovadba zavržena, ker ni bil podan utemeljen sum storitve kaznivih dejanj. Pod ta segment spada tudi pet očitanih kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, med temi tudi kaznivo dejanje opuščanje dolžnega varovanja pri prevozu na veleposlaništvo. Tudi glede infiltracije policistov za zbiranje informacij zoper tožilko in predvsem vpogleda v njene varnostne kamere. V tem delu, kot pravi Bergantova, ni bilo podanih utemeljenih sumov, da so bila storjena kazniva dejanja. Zoper dobro ime in čast, razžalitev in obrekovanje tožilke je bila ovadba vložena prepozno, zato je bila iz procesnih razlogov zavržena. V enem primeru pa naznanjeno dejanje ni bilo kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.

Generalna državna tožilka še vedno meni, da javno razčiščevanje ni dobro za varovanje tožilcev in da je to stvar, ki bi jo morali urediti znotraj državnotožilske organizacije v sodelovanju s policijo. Zanikala je, da bi to vplivalo na notranje odnose in na delo na SDT. No, po naših podatkih imajo Gončinovo kolegi že »vrh glave«. Navsezadnje je izstopila celo iz društva državnih tožilcev.

Na podlagi tega pogovora je mogoče sklepati, da posebni oddelek še vedno preiskuje naznanilo, ki ga je Gončinova podala zoper nekdanjega generalnega direktorja policije Senada Jušića.