Zoran Janković se ukvarja s »srbskimi posli«, razstava o Srebrenici pa v Ljubljani komaj našla dom
Predsednica republike bi rada, da bi osemdesetletnico konca druge svetovne vojne zaznamovali tudi s pokopom v zadnjem obdobju najdenih posmrtnih ostankov žrtev druge svetovne vojne in revolucije, smo jo večkrat slišali.
SNSD
Ni ji uspelo; le kako bi ji, ko tudi po nekaj posvetovanjih z vodji poslanskih skupin ni razrešila enigme novega guvernerja, o pokopu v Ljubljani, da bi mi to vedeli, pa se z ljubljanskim županom niti ni pogovarjala. Kot vemo, pokop v prestolnici preprečuje Zoran Janković (vlada pa se ne potrudi, da ga ne bi ga upoštevala); raje se ukvarja s »srbskimi posli«.
Pristojno ministrstvo za obrambo je vzelo stvari v svoje roke in posmrtne ostanke samovoljno iz garaže kočevske komunale premestilo v škofjeloško kostnico. Tu bodo žrtve ostale nepokopane, brez javnega priznanja, da je bil to zločin in kdo ga je zagrešil.
Letos mineva trideset let od genocida v Srebrenici, kjer so julija 1995 pripadniki Vojske Republike Srbske ubili več kot 8000 bošnjaških moških in fantov. Vojska Republike Srbske, srbske paravojaške enote in policija so na versko in kulturno mešanem ozemlju želele vzpostaviti Veliko Srbijo, ki bi združevala vse Srbe v skupni državi.
Slovenija je, tudi zaradi tesnih vezi z Bosno in Hercegovino, poleg nje edina država, ki vsa leta izvaja spominski program. A se je v to idilo naselil dvom. Vrhunec praznovanja obletnic bi morala biti napovedana razstava v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije 30 let po genocidu v Srebrenici: spomini prič, ki živijo med nami, vendar je bila prestavljena v prostore Muslimanskega kulturnega centra. Muzej novejše in sodobne zgodovine ni pristal na besedilo uvodnega panoja, v katerem je dano pojasnilo zločina. Deloma smo ga prepisali v prvih dveh stavkih tega odstavka.
Po »težkem dialogu« med Spominskim centrom Srebrenica in MNSZS so v muzeju predlagali, da se uvodni pano umakne, na kar pa nikakor nismo mogli pristati, saj je razstava brez konteksta, brez zgodovinskih in pravnih dejstev, tj. pričanja 15. žrtev, brez pomena, pojasnjuje vodja spominskega programa 8372 živih spominov Ela Porić.
Treba je jasno ločiti med individualno odgovornostjo storilcev in morebitnimi kolektivnimi interpretacijami, je sledila skopa razlaga muzeja. Kolektivne interpretacije? Ali ni pobojev izvedla Vojska Republike Srbske? Tako kot so jih na Slovenskem med vojno izvajali vermaht, partizani (NOV in POS) in domobranci (SD), takoj po vojni pa s partizanskimi enotami komunistična oblast.