Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović je napovedal, da njegova stranka Resnica ne bo imela člana v komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs), prav tako tudi ne v komisiji za nadzor javnih financ (KNJF), v kateri mora imeti večino in predsedujočega opozicija.

Resnica se je sicer razglasila za opozicijsko stranko, čeprav ima predsednika parlamenta in sodeluje s strankami, ki oblikujejo desnosredinsko vlado pod vodstvom Janeza Janše. Ker je SDS omogočila izvolitev Stevanovića za šefa parlamenta, je pričakovati, da bodo poslanci Resnice omogočili izvolitev Janše za mandatarja in pozneje tudi njegove vlade.

Podobno dilemo smo imeli leta 2018, ko je bila izvoljena vlada Marjana Šarca, njena podpornica Levica pa je bila prav tako formalno v opoziciji. Takrat je Levica tudi sklenila sporazum o sodelovanju z vlado Marjana Šarca in jo projektno podpirala, nazadnje pa tudi povzročila njen razpad.

Čeprav se je Levica podobno kot zdaj Resnica razglašala za opozicijsko stranko, ni sodelovala v Knovsu, svojega člana pa je imela v drugi nadzorni komisiji KNJF. V obeh komisijah, sodeč po podatkih državnega zbora, je imela večino opozicija (brez Levice).

Knovs je vodil takratni prvak NSI Matej Tonin, podpredsednik je bil Žan Mahnič, iz vrst SDS sta bili člana še Janez Janša in Zvonko Černač, iz vrst SNS pa Zmago Jelinčič, skupaj jih je bilo torej pet. Koalicijo so zastopali Brane Golubović iz LMŠ (kmalu ga je nasledila Jerca Korče), Matjaž Nemec iz SD, Monika Gregorčič iz SMC in Branko Simonovič iz Desusa.

KNJF pa je vodil Anže Logar (SDS), podpredsednik je bil Zmago Jelinčič (SNS), iz vrst SDS so bili še Janez Janša, Zvonko Černač in Andrej Šircelj, iz vrst NSI pa Aleksander Reberšek in Jernej Vrtovec. Opozicija je torej imela sedem predstavnikov, preostalih šest so bili Luka Mesec (Levica), Bojana Muršič (SD), Robert Polnar (Desus), Jože Lenart (LMŠ), Vojko Starović (SAB) in Mateja Udovč (SMC), ki jo je zamenjal Dušan Verbič (SMC).

Po odstopu Marjana Šarca in izvolitvi vlade Janeza Janše se je vodstvo obeh nadzornih komisij spremenilo, prav tako njuna sestava, tako da je v obeh imela večino nova opozicija. Vodstvo Knovsa je prevzel Matjaž Nemec (SD), podpredsednik pa je bil Rudi Medved (LMŠ), iz vrst opozicije so bili še Jerca Korče (ki jo je pozneje nasledil Brane Golubović), Primož Siter (Levica) in Zmago Jelinčič (SNS), ki je pogosto podpiral vlado.

Koalicijske vrste pa so predstavljali Anja Bah Žibert, Dejan Kaloh (oba SDS), Monika Gregorčič (SMC) in Blaž Pavlin (NSI). KNJF pa je prevzel Igor Peček (LMŠ), podpredsednik je bil Andrej Rajh (SAB), ki ga je pozneje nasledila Alenka Bratušek (SAB), člani iz vrst nove opozicije so bili še Zmago Jelinčič (SNS), Luka Mesec (Levica), Bojana Muršič (SD), Robert Pavšič (LMŠ), Jani Prednik (SD), Franc Trček (SD) in Andreja Zabret (LMŠ).

Iz vrst nove koalicije pa so bili člani komisije Franc Breznik (SDS), Marko Pogačnik (SDS), Robert Polnar (Desus), Aleksander Reberšek (NSI) in Elena Zavadlav Ušaj (SDS). Opozicija je imela osem članov (skupaj z Jelinčičem), koalicija pa pet.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.