Namesto relativnega zmagovalca volitev Roberta Goloba vodi barko v varen pristan. Prejšnja vlada je bila sestavljena in že zaprisegla v 38 dneh, nova bo pod streho dobra dva meseca po volitvah. Seveda če predsednik SDS ne šokira vseh političnih akterjev in sproži postopkov za predčasne volitve.

Še preden smo dobili novega mandatarja, si je koalicija v nastajanju prikrojila zakon o vladi. Sestavljalo jo bo 14 ministrstev ter minister brez listnice za Slovence v zamejstvu in po svetu. Prvič se ukinja samostojen (zelo zajeten, tudi finančno) resor ministrstva za delo. Vsi prisotni poslanci nove koalicije so podprli tudi interventni zakon za razvoj Slovenije.

Janša: najprej se preizkusite vi, potem šele jaz

Najprej z glasovanji dokažite, da hodite za menoj, potem sem za preizkus na vrsti jaz, razmišlja predsednik SDS Janez Janša, ki je zato postopke oblikovanja vlade obrnil na glavo.

Sprenevedanje okoli (ne)sestavljanja vlade, ki tako moti novo opozicijo, je posledica tega, da najverjetnejši novi premier testira zanesljivost in trdnost posameznih členov sestavljanke – gasilske opreme, kot se je izrazil. Šele po pozitivnem preizkusu bo na vrsti glasovanje in njegovo imenovanje za mandatarja ter nato »uradni« koalicijski pogovori o imenih ministrov in programu vlade.

Koalicijska pogodba bo zato sestavljena drugače, predvsem pa vsebinsko bolj natančno, kot si je to lahko privoščil Golob, saj stranka v resnici programa niti ni imela. Še pred njo so kot dokaz političnega obrata v državni zbor vložili omnibus interventni zakon, po besedah predsednika NSI Jerneja Vrtovca prvi sveženj odprave posledic prejšnje vlade, okoli katerega se programsko povezuje nova koalicija.

Magyar z ukrepi, ki bi se jih morala lotiti tudi slovenska desnica

Manjšinsko vlado bodo poleg Slovenske demokratske stranke (sedem ministrstev) tvorili Nova Slovenija (tri ministrstva), Slovenska ljudska stranka (eno ministrstvo), Fokus Marka Lotriča (eno ministrstvo) in Demokrati Anžeta Logarja (tri ministrstva).

Robert Balen

Pomembno je, kdo oziroma še prej katera stranka bo prevzela notranje ministrstvo, tokrat še toliko bolj, ker bo pod ta resor spadala še javna uprava in s tem razpisi za nevladne organizacije. Po zadnjih informacijah ga bo spet imela v rokah kar SDS, povrh tega pa tudi pravosodje in seveda zunanje ministrstvo. Obdržala bo torej vse t. i. državotvorne resorje – razen obrambnega, ki pa ga je Janša še v vsaki vladi oddal drugim.

Madžarske volitve so bile kmalu za slovenskimi. Peter Magyar, ki je tako prepričljivo porazil dolgoletnega premierja Viktorja Orbana, je prejemal čestitke domala iz vse Evrope.

Med prvimi je zmagovalcu čestital in z njim govoril vodja Evropske ljudske stranke Nemec Manfred Weber, umanjkale pa so spodbudne besede Janeza Janše, katerega stranka je članica ELS.

Nenavadno je tudi zato, ker je Madžarska naša sosednja država in ker bosta naš in madžarski premier sodelovala na srečanjih Evropskega sveta.

Nekateri na intelektualni desnici menijo, da Magyar napoveduje ukrepe, ki bi se jih morala lotiti tudi slovenska desnica. V tem je čutiti nekaj posmeha na račun tistih na levici, ki se čudijo, da so se severni sosedi znebili avtoritarnega voditelja, pri nas pa ga spet nastavljamo. To je ena plat, druga je v posledicah dolgoletne vladavine levice pri nas, zasnovane na 45-letni komunistični podlagi.

Od tod, denimo, tako poudarjeno izpostavljanje korupcije prav v sodstvu, kar nakazuje, da se Janša tokrat kani lotiti sodstva (oziroma pravosodja) bolj načrtno in z močnejšimi prijemi. Pričakujemo, da bo imel pri tem podporo Stevanovića, ki ima kar nekaj takšnih in drugačnih izkušenj z organi pregona.

Problem pri »lustraciji« pravosodja so Logarjevi Demokrati; podprli so uvrstitev izvolitve desetih mladih sodnikov na izredno sejo državnega zbora in s tem prekrižali načrt nastajajoče koalicije ter razburili predsednika sveta SDS Zvonka Černača in nižje rangiranih privržencev SDS.

Demokrati se na provokacije niso odzvali, menda zato, ker so bile sporočene na družbenih omrežjih, s tem pa se ne ukvarjajo, je dejal morebitni kandidat za ministra za zdravje Tadej Ostrc.

Predsednik Resnice se odreka pogodbi s koalicijo

Taktični manevri oblikovanja nove oblasti gredo h koncu. Ob robu kolegija predsednika državnega zbora je Zoran Stevanović dejal, da bodo v Resnici z veseljem prebrali izhodišča za koalicijsko pogodbo, za katera je Janša napovedal, da jih bo poslal vsem strankam, ki bodo podprle zakon o vladi.

bobo

Ne bodo podpisovali ločenega sporazuma s strankami v koaliciji, saj je to že izraz koalicijskega sodelovanja. Velja spomniti na Levico, ki je po volitvah 2018 s peterčkom koalicije (LMŠ, SMC, SD, DeSUS, SAB) podpisala sporazum oziroma protokol o sodelovanju s seznamom konkretnih zahtev. Levica je zagotavljala podporo vladi pri projektih in v državnem zboru, v zameno pa so vključili nekatere vsebine iz njihovega programa.

Položaj je bil transparenten, če ga primerjamo s tem, ki se obeta v Janševi manjšinski vladi. Kot je razumeti Stevanovića, bo težko preveriti, kaj je tisto specifično, na čemer stoji njegova podpora vladi, oziroma kaj je bil njegov pogoj, da zanjo zagotavlja ključne glasove poslancev Resnice.

Levica je prav v podrobnem sporazumu s koalicijo videla možnost preživetja, spremljala je uresničevanje protokola in bila ves čas nezadovoljna – do te mere, da je Šarca v začetku 2020 pripravila k odstopu, dva meseca pred tem pa je sodelovanje z vlado odpovedala.

A to ni bilo vse, marca 2019 so koalicijski partnerji podpisali sporazum o sodelovanju z Levico samo za leto 2019, ta pa je vseboval tudi posebno prilogo z opredeljeno časovnico. Nič čudnega, če je ob takšni »nadkoalicijski« stranki koalicija okoli Šarca šla k vragu.

Podmizne igre Janše in Stevanovića

Brez glasov poslancev Levice zakoni niso bilo potrjeni, če je državni svet – že več mandatov je v rokah politične desnice – nanje izglasoval veto. 46 glasov je bilo potrebnih tudi za imenovanje novih ministrov in prav v teh primerih se je Šarčeva vlada znašla v hudih zadregah, ko jo je Levica izsiljevala.

Mimogrede, to je tudi eden od razlogov, zakaj je predsednik državnega sveta Marko Lotrič odklonil poslansko kandidaturo, čeprav se stranka Fokus imenuje po njem.

MZZ

Kot rečeno, očitno Stevanović ne bo tako naporen zunajkoalicijski steber manjšinske vlade, kot je bil Luka Mesec. Koordinator Levice je želel imeti vse zaveze koalicije v zameno za njihovo podporo napisane črno na belem.

Namesto takšne transparentnosti, ki je oteževala vodenje vlade, bodo eden od stebrov te vlade podmizne igre Janše in Stevanovića. Nič ne kaže, da se z vodjem Resnice ne bo dalo dobro »kšeftati« – po slovensko in po balkansko.

Ko Stevanović ne utegne

Da vse ne teče kot po maslu, se je pokazalo prejšnji torek, ko je kolegij predsednika državnega zbora sklenil, da se bo parlament z obvestilom predsednice republike, da v prvem krogu ne predlaga kandidata za mandatarja, seznanil na izredni seji šele ta torek.

Drugi krog, v katerem lahko poleg predsednice države kandidata za mandatarja predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev, bo tako stekel šele to sredo.

Vodja poslancev SDS Jelka Godec se je začudila, zakaj je ta izredna seja predvidena šele po praznikih, Stevanović pa ji je odgovoril, da državni zbor formalno še ni prejel obvestila predsednice republike.

To ni držalo, Stevanović je po kolegiju pojasnjeval, da obvestila predsednice pred sejo kolegija ni utegnil prebrati, in se skliceval na prakso, češ da je bilo doslej vedno tako, da se je državni zbor s tem seznanil približno v roku sedmih dni, on pa da je »pravičen do vseh« in da ta zamik ne bo spremenil ničesar.

Kakršnakoli že je bila praksa, šele to sredo začne teči 14-dnevni rok za drugi krog, v katerem lahko svojega kandidata za predsednika vlade poleg predsednika republike predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev.

Opozicija pod B

Da zaplet ni bil povsem nedolžen, kaže sporočilo iz stranke Resnica, da »ostajajo osredotočeni na delo v državnem zboru in na vsebine, pomembne za državljanke in državljane.

Primož Lavre

Naš cilj je konstruktivno sodelovanje ter prispevanje k stabilnemu in učinkovitemu delovanju parlamenta, ne glede na potek mandatarskih postopkov.« Vsak pritisk s strani vladajoče SDS bodo v Resnici prikazali kot pravičnost do vseh. Stranka se je identificirala z državnim zborom in z gradnjo mostov, se kanijo pohvaliti tudi na naslednjih volitvah, svojo zunajvladno identiteto pa bodo vzdrževali s kritiko posameznih odločitev vlade.

Naj spomnimo na izraz Iva Hvalice »opozicija pod B«. Z njim je označeval stranke (meril je kajpada na Jelinčičevo SNS), ki so bile formalno v opoziciji, v ključnih trenutkih pa so glasovale z vlado ali jo podpirale. Takšna »rezervna« ali »prikrita« koalicija vladi omogoča stabilnost, čeprav uradno sedi na opozicijski strani parlamenta.

Gre za resen problem, saj bi lahko Resnici kot opozicijski stranki po želji novih vladnih strank pripadlo vodenje komisije za nadzor javnih financ ali komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, s čimer bi bila okrnjena nadzorna vloga parlamenta.

Ko eden odloča o vsem

Ostanimo še za trenutek pri vzorcu Šarčeve manjšinske vlade. Takratni vodja poslancev SD Matjaž Han je priznal, da so od prvega dne odvisni od Levice in ima ta v koaliciji tudi absolutno »višji status« kot SD. Ob podpisu sporazuma o sodelovanju z Levico je Šarec dejal, da če hočemo kaj narediti, se moramo dogovoriti, to je realnost demokracije: »Demokracijo smo želeli in jo imamo.

Nasprotno od tega je enopartijski sistem, kjer eden o vsem odloča.« Šarec s 13 poslanci gotovo ni mogel bi zastopnik utelešenja navad enopartijskega sistema, ko en človek odloča o vsem. A res je tudi to, da ne more stranka, ki ni ne v koaliciji ne v opoziciji, voditi državo.

Izkušeni Janša je z 28 poslanci v neprimerno močnejšem položaju. Če mu bo prišlo prav, bo uvedel varnostno tvegana območja, izvrstno orodje Šutarjevega zakona za omejevanje in preprečevanje svobode zbiranja in izražanja ljudskega nezadovoljstva, svari v Večeru nekdanji predsednik državnega zbora Pavel Gantar.

bobo

Nič več subordinacije?

Tako kot Stevanović se bo tudi Logar skušal profilirati kot razmeroma samostojen igralec. Odnos z Janšo bo zapleten in na neki točki – ko bo vladi podpora strmo padla, na ulicah in trgih pa ne bo manjkalo protestnikov – bi lahko predsednik Demokratov vlado zapustil in postal novi Virant.

Ta je pred dnevi namenil Logarju vlogo »zavor in ravnovesij«, Janšo naj bi brzdal od znotraj. V najmočnejši stranki se bodo morali sprijazniti, da ne more biti vse po njihovo, meni nekdanji predsednik Državljanske liste.

Kakšni bodo torej odnosi med člani koalicije, ki sestavljajo četrto Janševo vlado? Ali izvoljenih 15 poslancev desnosredinskih strank NSI in Demokratov načenja dominacijo Janševe SDS? Na slednje je publicist in politični analitik Bernard Nežmah za Reporter po volitvah dejal, da je Janša v opoziciji deloval kot tisti, ki predstavlja alternativo vladi.

Veljalo je, da se mu druge stranke v njegovi agendi lahko le priključijo. V novem stanju razmerij moči pa ta zastavek nima več volilne podlage.

»V potencialni desni koaliciji bi imela SDS 28 glasov, druge tri stranke oziroma liste pa 20. Skoraj pol pol. Glede na takšno konstelacijo interesov volivcev je tudi na desni strani potreben drugačen koncept vladanja, ki ni subordinacijski, takšen, ki enakomerno upošteva interese in seštevek tudi drugih partnerjev.«

Nežmah se je vprašal, v kolikšni meri je Janša politik dialoga in sodelovanja, in spomnil, da mu je uspelo tvorno sodelovati v vladi tudi z res oddaljenim akterjem, kot je bil Erjavčev Desus med letoma 2004 in 2008. Tudi v zadnji manjšinski vladi, ki je ves čas razpadala, je bila sinhronija med strankami dovolj velika, da je vlada zdržala do konca mandata.

Ali res ne bo šlo več za vizijo Slovenije po zamislih Janeza Janše, temveč za vizijo celotnega bloka desnih strank, kot se je izrazil Nežmah, bomo kaj več vedeli po razrezu ministrstev in objavi koalicijske pogodbe. Pomenljiva je morda njegova napoved, da bo strankam zunaj vlade ponudil partnerstvo za razvoj.

Sašo Švigelj

Bilo bi neverodostojno, če bi ga sprejela samo Resnica, gotovo pa ima v mislih SD, ko govori o konsenzu proti ustavni večini.

Morda bomo kakšen odgovor našli v izhodiščih pogodbe, ki jo bodo iz Janševih rok prejeli Jernej Vrtovec, Anže Logar, Tina Bregant, Marko Lotrič pa tudi Zoran Stevanović, ki naj bi jo le prebral. Uradno – neuradno so vsaj njene dele usklajevali že neformalno. Videti je, da bi Janša rad Stevanovića imel za »polnopravnega« člana njegove vladne druščine.

Avbelj: Demokrati morajo v purgatorij opozicije

Kakršnikoli že so bili Logarjevi nameni in razlogi za »odcepitev« od političnega očeta, je desna sredina na teh volitvah pokazala več inventivnosti od leve sredine. Še po vsakih volitvah smo ugotavljali, da (nekdanjim) pomladnim strankam manjka obogatitev programske in kadrovske ponudbe, česar je sposobna druga stran, in da jih načenja sektaštvo. No, obogatitev je bila seveda omejena na teritorij zunaj hegemona SDS.

Ni sledila željam prejšnjega predsednika NSI Mateja Tonina, ki ni več zmogel čakati na Janševo upokojitev.

Vse manj je ocen, ki spominjajo na tolažbo, da novi koalicijski druščini, četudi z mukotrpnim usklajevanjem, ne bi uspelo vzdržati. Drugo je vprašanje, ali bodo preživeli Demokrati in Resnica. »V demokraciji je logično, da tisti, ki so bili na volitvah poraženi, torej tretji politični steber, odidejo v purgatorij v opozicijo,« je v kolumni Financ slab teden po volitvah zapisal dr. Matej Avbelj, ki je prek Platforme sodelovanja podpiral Logarjevo samostojno politično pot.

Po njegovih besedah so bili poraženi vsi tisti, ki so Golobu in Janši želeli postaviti alternativo. »Želeli je prava beseda, ker si razen Demokratov drugi tega niso upali. NSI je naredila salto mortale, odpravila Toninovo politiko in se vrnila pod Janševo drevo, kjer so veje tako goste, da ne raste prav nobena druga trava.«

Kakšno dediščino za razvoj in blagostanje države bo – razen razgradnje dediščine prejšnje vlade – torej sposobna četrta Janševa vlada ponesti na naslednje volitve? Koliko bo zamujenih priložnosti, kot je prvo Janševo vlado kritično ocenil dr. Peter Jambrek?

Primož Lavre

Ne nazadnje ni za odmet, da bo Janez Janša ob koncu mandata nabral že 71 let in bo po oceni političnega analitika Luka Lisjaka Gabrijelčiča v Delu v tem mandatu manj agilen. Član vlade je postal v starosti 31 let kot obrambni minister. Po interventnem zakonu, ki je prestal prvo branje, bo poleg plače prejemal še stoodstotno pokojnino – brez prispevka za dolgotrajno oskrbo.

Po oceni fiskalnega sveta interventni zakon večinoma ne naslavlja posledic trenutnega šoka in bi brez kompenzacijskih ukrepov njegovo sprejetje primanjkljaj dodatno strukturno povečalo za okoli 900 milijonov evrov oziroma za več kot eno odstotno točko BDP letno.

Novi minister za finance bo moral zakon temeljito oklestiti (nujne spremembe napoveduje tudi Janša), saj ne more več ponavljati za svojim predhodnikom Klemnom Boštjančičem, da je strašenje o hoji po robu veliko pretiravanje. Janša priznava, da se boji prav sprejemanja nepriljubljenih ukrepov, ki bi ljudi pognalo na ulice in trge, on in njegovi pa bi se znašli na tnalu.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.

Reporter