V novem sklicu državnega zbora sedi 32 svežih poslancev in poslank, prvič izvoljenih v parlament. Skoraj tretjina poslancev je torej novincev, kar v že uveljavljenih strankah, ki so v državnem zboru delovale že v prejšnjem sklicu, ni problem – svoje »zelence« na začetku držijo za roko in jih zlagoma privajajo na novo okolje in službo.

Drugače je v strankah, ki so se sploh prvič uvrstile v parlament: kljub pomoči služb državnega zbora so na neki način potisnjene v globoki del bazena, kjer se včasih na začetku mučijo držati glavo nad vodo.

To smo lahko opazovali že v prejšnjem sklicu, ko je Gibanje Svoboda v državni zbor pripeljalo 41 poslancev, večinoma političnih novincev, ki so jih zlasti izkušeni poslanski mački SDS na začetku neusmiljeno tunkali.

Pomembna malčka

Letošnji strankarski novinki sta v primerjavi s Svobodo iz leta 2022 parlamentarna malčka, a kljub vsemu se od njiju pričakuje pomemba vloga v naslednjih štirih letih: najprej morata ustoličiti Janeza Janšo za mandatarja, nato pa mu morata pomagati vladati s čim manj zapleti pri glasovanjih v DZ.

Od skupaj 11 poslancev in poslank Demokratov in Resnice jih je kar 10 državnozborskih »devičnikov« in »devic«. Edino Mojca Žnidarič že ima izkušnje z delom v DZ: leta 2018 je bila izvoljena za poslanko na listi SMC, v kateri je vztrajala vsa štiri leta, tudi po preobrazbi stranke v del glasovalnega stroja vlade Janeza Janše in preimenovanju SMC v Konkretno.

Državni zbor

Leta 2022 je neuspešno kandidirala na listi Povežimo Slovenijo, katere del je bila tudi Konkretno. Ko si je ostanke nekdanje stranke Mira Cerarja lani pripojil Anže Logar, je postala članica Demokratov in letos ji je uspela vrnitev v DZ. Glede na njeno politično zgodovino lahko rečemo, da je v omenjeni poslanski enajsterici še najbolj zanesljiva podpornica pričakovane nove Janševe vlade.

Izbranec zdravstvenih baronov

Manj gotova je zvestoba deseterice novincev. Pri Demokratih v oči pade zlasti Tadej Ostrc, ki se sicer nikoli ni videl kot poslanec. Nekdanji državni sekretar ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, ki ga je na ministrstvo leta 2022 pripeljalo Gibanje Svoboda, se je predlani pridružil Logarju in v novi stranki postal avtoriteta za zdravstvo.

Demokrati in njihovi podporniki iz ozadja so ga predvideli kot ministra za zdravje v novi vladi, a za zdaj se zdi, da ga Janez Janša na sejah vlade na Gregorčičevi noče gledati.

Je tudi zato pred dvema tednoma prišlo do kratkega stika na seji Mandatno-volilne komisije (MVK), ko je Ostrc skupaj z levimi strankami nasprotoval predlogu SDS, da se potrditev novih sodnikov preloži na eno od prihodnjih sej?

V SDS so skočili v zrak in začeli kričati o »virantovanju« in groziti s predčasnimi volitvami, česar si pri Demokratih skoraj gotovo ne želijo – vprašanje je namreč, ali bi lahko še enkrat prestopili parlamentarni prag.
Vsekakor novi poslanci Logarjeve stranke, ki so komaj dobili dobro plačano službo s kupom privilegijev, nočejo preizkušati sreče na ponovnih volitvah.

Ne glede na to, ali so finančno preskrbljeni, kot denimo upokojeni menedžer Franc Križan, ki je bil v karieri direktor Slovenske turistične organizacije in član uprave Loterije Slovenije, ali pa še daleč od tega, kot praktično vsi ostali poslanci stranke.

V poslanski skupini Demokratov bode v oči njena izrazita podjetniška usmerjenost. Z izjemo Žnidaričeve (nazadnje je bila svetovalka na Zavodu RS za zaposlovanje) in nove poslanke Barbare Levstik Šega (pred izvolitvijo podžupanje občine Loški Potok in vodje Službe za alternativno reševanje sporov na Okrožnem sodišču v Ljubljani), ki prihajata iz javne uprave, so vsi na tak ali drugačen način povezani z gospodarstvom.

Jure Klobčar

Poleg Križana in izbranca zdravstvenih baronov Osterca sta v skupini še podjetnika Tea Košir in Robert Potnik. Koširjeva je lastnica podjetja EcoSija iz Lesc, ki proizvaja okolju prijazne sveče.

Družba je imela lani 1.714.955,42 evra prometa in 118.578 evrov dobička, v povprečju pa 4,36 zaposlenega, kažejo podatki iz letnega poročila za leto 2025. Po podatkih Erarja je EcoSija od leta 2022 prejela 256.625,84 evra javnih sredstev, največ, kar 167.030,23 evra, od ljubljanskega javnega podjetja Žale.

Izza šanka za govorniški pult

Potnik prihaja iz Radelj ob Dravi (do pred kratkim je bil tudi podžupan radeljske občine), kjer ima v lasti dva gostinska lokala, Gostišče Erjavc in mestno kavarno Marenberg cafe.

Upravlja ju preko svojega s. p., ki je imel lani 801.386,39 evra prihodkov od prodaje in 20.746,41 evra čistega dobička pri desetih zaposlenih. Poleg tega ima Potnik še podjetje 2vizija, registrirano za dejavnosti od gradbeništva do poslovnega svetovanja, s katerim je v preteklosti obrnil tudi več sto tisoč evrov letno in pridelal po nekaj deset tisoč evrov dobička.

Toda zadnji dve leti ima 2vizija le po nekaj tisočakov prometa, v lanskem letu pa je po podatkih Ajpesa zabeležila 186,82 evra izgube. Svoj s. p. P & E, protetika in estetika, zobozdravstvena dejavnost, ima sicer tudi Ostrc, ki je po izobrazbi zobozdravnik, a njegovi prejemki niso javno razvidni.

Sašo Radej

Izobrazbo Tadeja Ostrca smo že omenili, sicer pa so v poslanski skupini Demokratov še diplomantka Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru (Tea Košir), magistrica Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani (Barbara Levstik Šega) in magistrica javne uprave s Fakultete za državne in evropske študije (Mojca Žnidarič).

Izobrazbi Potnika in Križana nista javno znani, sploh so življenjepisi poslancev Demokratov na spletni strani državnega zbora bodisi zelo skopi ali pa kar neobstoječi.

Stečaji poslancev Resnice

Iz podjetniških vod prihajajo tudi poslanci Resnice. Celo njen šef Zoran Stevanović, čeprav je javnosti bolj znan po spodbujanju protestov in udejstvovanju v kranjski občinski politiki, ima za seboj nekaj podjetniških zgodb.

V Reporterju smo že pisali o njegovem espeju Sansev, ki se po Stevanovićevih besedah ukvarja z gradnjo adrenalinskih parkov, registriran pa je za različne gradbene storitve.

Že pred leti pa se je končala njegova zgodba z družbo za varovanje Feniks VS, v kateri je bil najprej eden od štirih ustanoviteljev, potem je postal direktor, nato edini lastnik, nazadnje pa jo je poslal v stečaj. Vse skupaj se je končalo s prazno stečajno maso, upniki z dolgim nosom in sumi nepravilnosti.

Zanimivo podjetniško zgodbo je spisala vodja poslancev Resnice Katja Kokot. Po izobrazbi veterinarka je imela do leta 2022 kot s. p. svojo veterinarsko ambulanto v občini Duplek, a jo je nato izbrisala.

Državni zbor

Bila je tudi med ustanovitelji ambulante Veterinarius, vendar je leta 2018 izstopila iz solastništva. Do leta 2024 je bila tudi lastnica podjetja za prodajo plenic Lanamed, a ga je nato prodala.

Ob izstopu iz veterine je leta 2022 napovedala novo zgodbo in postala specialistka za »farmakovigilanco in regulativo zdravil«. Verjetno ni naključje, da je njena karierna preobrazba sovpadala s korono in da se je politično znašla v družbi anticepilskega idola Stevanovića ter leta 2024 na listi Resnice že kandidirala za evropsko poslanko.

Zanimivo je, da je bila še pred nedavnim na družbenih omrežjih zelo kritična do stranke SDS in jo je označevala za kult. Zdaj se od nje pričakuje, da vodjo tega kulta podpre za mandatarja.

Stevanovićev poslanec Boris Mijič je verjetno eden tistih, ki si niti najmanj ne želijo predčasnih volitev. Njegova podjetniška zgodba namreč ni najbolj navdihujoča, saj je Mijičevo podjetje Progros, gradbeništvo in gostinstvo, na Fursovem seznamu davčnih dolžnikov z blokiranim računom in zelo slabo bonitetno oceno.

»Nastopila je domneva insolventnosti zaradi trajnejše nelikvidnosti,« je o podjetju zapisala bonitetna agencija Ebonitete. V preteklosti je bil Mijič tudi soustanovitelj podjetja Progros 1, ki je končalo v stečaju, upniki pa so se lahko pod nosom obrisali za terjatve.

Protestno ni postal doktor

Še en poslanec Resnice, ki se ukvarja s podjetništvom, je Nedeljko Todorović, lastnik računovodske družbe NTA. Podjetje s povprečno tremi zaposlenimi je imelo lani 77.922,01 evra prihodkov (leta 2024 pa 94.115,41 evra) in 784,42 evra dobička (predlani 929,97 evra).

S še tremi drugimi Todorovići pa je med soustanovitelji Zavoda za razvoj kulture, športa, turizma in mladinske dejavnosti Ljubljana, ki je od leta 2020 od Študentske organizacije Univerze v Ljubljani prejel 29.271 evrov.

Kot samostojni podjetnik je do leta 2022 deloval tudi Stevanovićev poslanec Aleksander Štorek iz Celja, ki pa je omenjenega leta izbrisal svoj s. p. (Slikopleskarstvo Štorek). V času izvolitve za poslanca je bil Štorek že upokojenec.

Državni zbor

Trije poslanci Resnice imajo po dostopnih podatkih srednješolsko izobrazbo, izjema sta doktorica veterinarske medicine Kokotova, ki trenutno dela magisterij iz managementa in prava, ter šef Resnice Stevanović.

Ta se je na družbenih omrežjih hvalil z doktoratom Filozofske fakultete, a je nazadnje moral priznati, da doktorskega študija v resnici ni zaključil.

Disertacije po svojih besedah ni zagovarjal, ker naj bi mu eden od članov doktorske komisije očital subjektivnost. »V znak protesta nisem želel več delati na tem,« trdi Stevanović, ki se še hvali, da ga je od pridobitve naziva dr. ločilo le pet minut dela.

Hojs noče biti poslanec

Največ novincev v DZ ima SDS, in sicer osem. Med temi je za koga morda presenetljiv politični veteran Aleš Hojs, ki je bil letos sploh prvič izvoljen na kakih volitvah, čeprav je v preteklosti zasedal ministrske položaje, sicer pa je večino kariere preživel v raznih državnih službah, nazadnje denimo v Družbi za razvoj infrastrukture (DRI).

Eden najzvestejših Janševih borcev se noče preveč privaditi na poslansko klop, saj računa na nov ministrski stolček. Med sedmimi svežimi poslanci Svobode sta dva bivša ministra, finančni Klemen Boštjančič in šolski Vinko Logaj.

Za prvega, dolgoletnega menedžerja iz energetike, bi bilo presenečenje, če bi do konca mandata ostal v poslanskih klopeh, preostanek pa se jih verjetno zaveda, da naslednja štiri leta boljše službe ne bodo imeli.

Državni zbor

V trojčku NSI-SLS-Fokus so trije novinci, najzanimivejša pa je Marjeta Šmid. Kljub podjetniški usmeritvi njene stranke Fokus Marka Lotriča prihaja iz javnega sektorja, saj je bila pred izvolitvijo v DZ ravnateljica Osnovne šole Jela Janežiča v Škofji Loki. SD ima dva novinca – Luka Goršek je podpredsednik SD in bivši šef Mladega foruma, Darko Ratajc pa bivši župan občine Slovenske Konjice.

V paru novih poslancev Levice pa v oči pade Tina Brecelj, nekdanja državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu in nazadnje vodja službe za zakonodajo na vrhovnem sodišču.

Javnosti je bržkone bolj znana kot partnerka nekdanjega vrhovnega sodnika Miodraga Đorđevića, ki je moral lani proti svoji volji v starostni pokoj. Ob njegovih upokojenskih prihodkih bo družinskemu proračunu prav prišla poslanska plača Brecljeve.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.

Reporter