Rusija je ponoči izvedla nove obsežne zračne napade na Ukrajino, v katerih je izstrelila več kot 500 dronov. Ruske sile so po navedbah ukrajinskih oblasti napadle cilje na zahodu Ukrajine ob meji s Poljsko. Varšava je zaradi varnosti aktivirala zračno obrambo ter poljska in zavezniška obrambna letala.

Ruski predsednik Vladimir Putin se je ob robu obiska na Kitajskem danes sešel s slovaškim premierjem Robertom Ficom. V pogovorih je izpostavil, da Rusija nikoli ni nasprotovala vstopu Ukrajine v EU in da dogovor o rešitvi konflikta ne sme ogroziti varnosti Rusije, poročajo tuje tiskovne agencije.

Južnokorejska obveščevalna agencija v Seulu je danes sporočila, da je bilo po njenih ocenah ubitih približno 2000 severnokorejskih vojakov, ki so bili napoteni na pomoč Rusiji v vojni proti Ukrajini, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Severna Koreja naj bi po ocenah lani v Rusijo poslala več kot 10.000 vojakov.

Ruski in kitajski predsednik Vladimir Putin in Xi Jinping sta se danes sešla na dvostranskih pogovorih v Pekingu. Ob začetku srečanja je Putin poudaril, da so odnosi med Rusijo in Kitajsko na tako visoki ravni, kot doslej še niso bili. Xi pa je dejal, da so odnosi med državama prestali preizkus, ki so ga prinesle spremembe v svetu.

Letalo s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen na krovu, ki je bilo na poti v Bolgarijo, je bilo v nedeljo tarča namernega motenja satelitskega navigacijskega sistema GPS, je danes v Bruslju sporočila tiskovna predstavnica Evropske komisije Arianna Podesta. Dodala je, da za incidentom domnevno stoji Rusija.

Od leta 2014, ko se je začela ruska hibridna vojna proti Zahodu, je bilo večkrat izpostavljeno vprašanje vmešavanja v volilne procese zahodnih držav. Najbolj znane so obtožbe, da so Rusi leta 2016 odločilno pripomogli k izvolitvi Donalda Trumpa za ameriškega predsednika. Toda Kremelj se je v zadnjem desetletju vmešaval v volitve še v najmanj 80 državah sveta, razkriva poročilo Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS), od tega v 42 primerih tudi v Evropi. To pa samo po sebi odpira vprašanje, ali lahko dolga roka Kremlja poskuša vplivati tudi na naše parlamentarne volitve na začetku prihodnje pomladi. Odgovor je pritrdilen – in kar je še bolj zaskrbljujoče: Rusi to posredno in na različne načine počnejo že danes.

Aforizem, da se lahko zaneseš na Američane, saj bodo vedno naredili pravo stvar, potem ko bodo uporabili vse druge možnosti, v času predsednika Donalda Trumpa postaja dejstvo. Vprašanje je, ali bo svet prenesel igranje z vsemi drugimi možnostmi, medtem ko Američan ohranja svojo nenavadno navezanost z ruskim avtokratom Vladimirjem Putinom. Še posebej ker Trump posvaja njegov izkrivljeni pogled na demokracijo in ga prenaša v ameriško politiko.

Rusija ostaja zainteresirana za nadaljevanje pogajanj in mirovnega procesa, vendar ne namerava zaustaviti napadov, je po današnjem smrtonosnem napadu na ukrajinsko prestolnico Kijev sporočil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Poudaril je, da napade še naprej izvajata obe strani, in da Rusija cilja vojaške tarče.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un in ruski predsednik Vladimir Putin bosta v prihodnjih dneh odpotovala v Peking, kjer se bosta udeležila vojaške parade in vrha Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO), je danes sporočila kitajska vlada. Za Kima bo to ena redkih poti v tujino, poročajo tuje tiskovne agencije.

ZDA naj bi bile po koncu vojne v Ukrajini v okviru načrta zahodnih držav za zagotavljanje varnosti pripravljene pomagati z obveščevalnimi podatki ter podporo pri nadzorovanju terena in izgradnji zračnega ščita evropskih držav za Ukrajino, je ob sklicevanju na evropske in ukrajinske vire v torek poročal časnik Financial Times.

Obseden je z Nobelovo nagrado, komentirajo prizadevanja ameriškega predsednika za končanje vojne v Ukrajini poznavalci razmer v Beli hiši. Donald Trump si je tako želi, da je pripravljen prisluhniti močnejšemu, torej Rusiji, samo zato, ker je prepričan, da bo tako prej prišlo do sklenitve mirovnega sporazuma z Ukrajino. Trump je nad Putinom fasciniran, vendar je spoštovanje očitno obojestransko, kajti v Moskvi, kjer so se ob vsaki priložnosti norčevali iz betežnega Josepha Bidna, o Trumpu ne rečejo žal besede. Zbliževanje med Združenimi državami in Rusijo pa ni omejeno le na evropsko vojno, ampak ima tudi širši, globalni kontekst, saj pragmatični Trump potrebuje vsaj nevtralno Rusijo v neizogibnem konfliktu s Kitajsko. Zaradi tega bo popuščal pri Ukrajini, kar pa ni v interesu Evrope.

Karl Erjavec, nekdanji minister in šef Desusa, zdaj pa predsednik stranke Zaupanje, je ob prazniku Marijinega vnebovzetja romal na Brezje. Tam je v najpomembnejšem svetišču slovenskih katoličanov poziral ob slavni podobi Marije Pomagaj slikarja Leopolda Layerja in se devici priporočil pred prihajajočimi preizkušnjami.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je danes dejal, da bi bila vsakršna namestitev evropskih vojaških sil v Ukrajini za Moskvo nesprejemljiva. Kijev je obtožil, da ga ne zanima trajni mir, saj si prizadeva za varnostna jamstva, ki niso združljiva z ruskimi zahtevami, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Sprejem Putina na rdeči preprogi – smo zato kaj bližje miru v Ukrajini? Kako daleč pa je konec vojne v Gazi in koliko bodo k temu pripomogle sankcije slovenskih oblastnikov proti Izraelu. Pred vrati pa je poroka leta Roberta Goloba in Tine Gaber. Kakšna je tu predvolilna računica. O tem in drugih temah v novi epizodi Reporterjevega podkasta spregovorita Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja, in novinar Dejan Steinbuch.

Švica bi ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu podelila imuniteto pred kazenskim pregonom, če bi državo obiskal z namenom sodelovanja na mirovnih pogajanjih o končanju vojne v Ukrajini, je danes izjavil švicarski zunanji minister Ignazio Cassis. Putina sicer bremeni nalog za aretacijo, ki ga je izdalo Mednarodno kazensko sodišče (ICC).

Voditelji Nemčije, Združenega kraljestva in Francije so po ponedeljkovih pogovorih s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom v Beli hiši pozdravili napredek v prizadevanjih za konec vojne v Ukrajini. Generalni sekretar Nata Mark Rutte pa je dejal, da že potekajo pogovori o podrobnostih glede varnostnih jamstev za Ukrajino.

Predsednik ZDA Donald Trump je po ponedeljkovih pogovorih z evropskimi voditelji v Beli hiši sporočil, da sta s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen govorila tudi o vračanju pogrešanih ukrajinskih otrok. Po podatkih ukrajinskih oblasti je bilo z ozemelj, ki jih je med vojno zasedla Rusija, ugrabljenih več kot 19.000 otrok.

Predsednik ZDA Donald Trump je danes po srečanju z evropskimi voditelji v Beli hiši dejal, da je opravil pogovor z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom ter se začel dogovarjati za srečanje med Putinom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Dodal je, da bo njunemu srečanju sledilo tristransko srečanje voditeljev Ukrajine, Rusije in ZDA.

Ameriški predsednik Donald Trump je danes poudaril, da lahko ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski konča vojno z Rusijo, če to želi, da pa v okviru mirovnega sporazuma Ukrajina ne bo vstopila v Nato. Kot je še zapisal na družbenem omrežju Truth Social, Ukrajina tudi ne bo dobila nazaj Krima. Zelenski je poudaril, da mora biti mir trajen.

Prva dama ZDA Melania Trump je v soboto na družbenem omrežju X delila članek medija Fox News z njenim pismom, ki ga je dan pred tem ameriški predsednik Donald Trump predal ruskemu kolegu Vladimirju Putinu na srečanju na Aljaski. V pismu je Putina opozorila na stiske otrok med vojno, poroča francoska tiskovna agencija AFP.