V zadnjem mesecu se je, kot se zdi, pričel uresničevati najbolj črn scenarij glede vojne v Ukrajini – ta bo, kot vse kaže, potekala še dolgo, leta, morda celo desetletja. Vmes bodo krajša ali daljša premirja, nato pa se bo podivjani ples orožja na vzhodnoevropskih stepah nadaljeval.

Ruski predsednik Vladimir Putin ne vidi grožnje v krepitvi obrambnih izdatkov Nata, saj je Rusija po njegovem prepričanju sposobna zagotavljati svojo varnost. Nadaljevala bo tudi ofenzivo v Ukrajini, je napovedal v Sankt Peterburgu. Pripravljen se je srečati z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, a šele v zadnji fazi pogovorov.

Misel, da je vojna le nadaljevanje politike z drugimi sredstvi, ki jo pripisujejo pruskemu vojaškemu teoretiku von Clausewitzu, se zdi vseeno bolj humanistična od teze, da je vojna naravno stanje človeštva in da je mir v bistvu le obdobje med dvema vojnama. Kajti če sodimo po dinamiki človeške civilizacije zadnjih let, je daljše obdobje miru za nami. Prihaja čas nestabilnosti, regionalnih spopadov in vojn, nasilja, protestov in kriz. Nič kaj prijetni obeti za prihodnost torej.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je danes ZDA posvaril pred vojaško intervencijo v Iranu. V televizijskem nagovoru, ki ga je prebral napovedovalec, je sporočil, da se njegova država ne bo predala ali pristala na "vsiljen mir". Predsedniku ZDA Donaldu Trumpu je tudi sporočil, naj grozi tistim, ki se groženj bojijo.

Blizu Calgaryja v Kanadi se je v torek brez sklepne deklaracije končal letošnji vrh gospodarsko najbolj razvitih držav G7, ker se ZDA niso strinjale z delom osnutka, ki je obsojal Rusijo zaradi vojne v Ukrajini, poročajo tuje tiskovne agencije. Ameriški predsednik Donald Trump je vrh predčasno zapustil že v ponedeljek.

Slovenske politične zadrege so vsak dan bolj tudi zunanjepolitične zadrege, ki zahtevajo pozornost in dobronamernost, v odprtem pismu vladi o slovenski zunanji politiki piše Katetrala svobode.

Slovaška ne bo podprla 18. svežnja sankcij EU proti Rusiji, če ji Evropska komisija ne bo ponudila rešitve za morebitno prekinitev dobave ruskih energentov, je v torek sporočil slovaški premier Robert Fico.

Janez Janša je lahko srečen. Zakaj? Zato, ker ni premier v času, ko bo morala država zaradi negotovih varnostnih razmer v svetu in kolektivne obrambe v okviru zavezništva Nato občutno dvigniti stroške za obrambo.

Ukrajinska varnostna služba SBU je po lastnih navedbah davi izvedla nov napad na Krimski most, ki Rusijo povezuje s polotokom Krim, ki ga zaseda od leta 2014. Obseg škode za zdaj ni jasen. Ukrajinska stran je navedla, da je most močno poškodovan, ruski mediji pa poročajo, da so most popoldan znova zaprli za ves promet.

V ukrajinskih napadih na območja pod nadzorom ruskih sil v ukrajinskih regijah Zaporožje in Herson je bila poškodovana energetska infrastruktura, so sporočile proruske oblasti. Po njihovih navedbah je posledično brez elektrike ostalo več kot 700.000 ljudi. Napadi niso vplivali na delovanje nuklearke v Zaporožju. Napade nadaljuje tudi ruska stran.

Odgovor na vprašanje, ali je Ukrajina kaj bližje miru ali pa nas čaka nova ruska ofenziva, se skriva v glavi Vladimirja Vladimiroviča Putina. Že četrt stoletja je nesporni vladar Kremlja in prvi ruski voditelj po Stalinu, ki je doma ustvaril piramidni sistem absolutne oblasti, zatrl opozicijo, civilno družbo in neodvisne medije.

To so bili dnevi visoke zunanjepolitične predstavnice Evropske unije Estonke Kaje Kallas. Oznanila je sveženj sankcij zoper Rusko federacijo, ciljan predvsem proti ruski naftni floti v senci. Še marca je v Tel Avivu dejala, da sta EU in Izrael »zelo dobra partnerja«, minule dni pa je oznanila, da je odredila pregled prostotrgovinskega sporazuma med evropsko povezavo in Izraelom oziroma spoštovanja njegovega člena, ki se nanaša na človekove pravice.

Ameriški predsednik Donald Trump je ruskega kolega Vladimirja Putina zaradi silovitih ruskih napadov na ukrajinska mesta v nedeljo označil za norega in opozoril, da bo vsak poskus popolnega prevzema Ukrajine vodil v propad Rusije. Kremelj je v odzivu izjave povezal s čustvenim odzivom in zatrdil, da Putin le ščiti Rusijo.

Ukrajina je ponoči z droni napadla cilje v Rusiji, kjer naj bi med drugim zadela tovarno baterij v regiji Lipeck. Po navedbah ruskih oblasti je bilo poškodovanih osem ljudi. Ukrajinski napadi so bili usmerjeni tudi proti Moskvi, zaradi česar je bil znova moten zračni promet. Rusija je sporočila, da je sestrelila več kot sto ukrajinski dronov.

V ruskem napadu na vojaško vadbišče na severovzhodu Ukrajine je bilo ubitih šest vojakov, še deset pa ranjenih, so danes sporočile ukrajinske oblasti. Ruska stran je v torek zvečer potrdila, da je nad območje izstrelila balistično raketo. Danes Moskva poroča o sestrelitvi 159 ukrajinskih dronov, Ukrajina pa je sestrelila 63 ruskih dronov.

Članice EU so danes potrdile nov, že 17. sveženj sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino, je na družbenem omrežju X sporočila visoka zunanjepolitična predstavnica unije Kaja Kallas. Uperjen je predvsem proti naftni floti v senci, ki jo Moskva uporablja za izogibanje obstoječim sankcijam na izvoz ruske nafte.

80. obletnica konca II. svetovne vojne je dokazala, da celo v Evropski uniji, ki je otrok francosko-nemške sprave, obstajajo razlike v percepciji tega izjemnega zgodovinskega dogodka.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Friedrich Merz, britanski premier Keir Starmer in poljski premier Donald Tusk so danes govorili s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom o pogajanjih med Ukrajino in Rusijo v Turčiji. Voditelji so v pogovoru s Trumpom izpostavili pomen pritiska na Moskvo.

V Istanbulu so se danes po približno uri in pol končala prva neposredna pogajanja med ukrajinsko in rusko delegacijo po letu 2022. Pogajalci obeh strani so sporočili, da so se dogovorili o izmenjavi vojnih ujetnikov ter da so razpravljali o prekinitvi ognja in morebitnem srečanju predsednikov držav.

Rusija namerno napada hotele v Ukrajini, v katerih bivajo novinarji, ki poročajo o vojni, so danes opozorili pri nevladnih organizacijah Novinarji brez meja (RSF) in ukrajinski Truth Hounds. Napade so označili za vojne zločine, poroča francoska tiskovna agencija AFP.