Slovesnosti pri Ruski kapelici pod Vršičem so se od politikov udeležili nekdanji predsednik države Milan Kučan, nekdanji minister in prvak Desusa Karl Erjavec, poslanca Svobode Lena Grgurevič in Miroslav Gregorič, prvak SNS Zmago Jelinčič Plemeniti, nekdanji poslanec SDS in po novem predsednik stranke Suvereni Dejan Kaloh, predsednik stranke Gibanje Zedinjena Slovenija in šef Štajerske varde Andrej Šiško. Nekdanji veleposlanik Dušan Snoj je bil slavnostni govornik.

V ruski regiji Amur na Daljnem vzhodu so davi izgubili stik s potniškim letalom Antonov-24 z 49 ljudmi na krovu. Reševalci so nato našli razbitine v plamenih. V nesreči po uvodnih ugotovitvah ni preživelih, poročajo tuje tiskovne agencije.

V Kijevu in drugih mestih v Ukrajini je v torek več sto ljudi protestiralo proti zakonu, s katerim so odpravili neodvisnost dveh vladnih institucij za boj proti korupciji. Zakon je istega dne sprejel parlament, nato pa ga je podpisal predsednik Volodimir Zelenski, ki je poudaril, da je treba instituciji očistiti "ruskega vpliva".

Ukrajina bo tujim orožarskim podjetjem omogočila testiranje orožja na fronti, je v četrtek sporočila platforma Brave1, ki jo je ustanovila ukrajinska vlada. Več podjetij je zainteresiranih za sodelovanje, v ta namen pa so pri Brave1 pripravili seznam tehnologij, ki jih želijo testirati. Med njihovimi prioritetami je zlasti področje zračne obrambe.

Slovaška je pripravljena odobriti 18. sveženj sankcij Evropske unije proti Rusiji, je v četrtek zvečer sporočil slovaški premier Robert Fico. Bratislava je doslej blokirala sprejetje novega svežnja sankcij, saj ni bila zadovoljna z zagotovili Evropske komisije glede prepovedi uvoza ruskega plina v unijo z letom 2028.

Rusija je ponoči z okoli 400 droni napadla Ukrajino, pri čemer je bilo ranjenih najmanj 15 ljudi, je danes povedal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Moskva tako kljubuje opozorilom predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki je ta teden napovedal nove dobave orožja za Kijev in Rusiji zagrozil z visokimi carinami, če v roku 50 dni ne ustavi vojne.

V Ukrajini je zavladalo navdušenje nad prvo damo ZDA Melanio Trump, potem ko je predsednik Donald Trump v ponedeljek namignil, da je prispevala k spremembi njegovega mnenje o ruskem predsedniku Vladimirju Putinu, poročajo britanski in drugi mediji.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas upa, da bodo države članice unije še danes ali v sredo dosegle politični dogovor o 18. svežnju sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino. Pred zasedanjem zunanjih ministrov članic unije je pozdravila pripravljenost ZDA, da še naprej pošiljajo orožje Kijevu.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo napovedal, da bodo ZDA Ukrajini dobavile več sistemov zračne obrambe patriot, ki jih bo v celoti plačala Evropska unija. Podrobnosti posla niso znane. Na obisk v Washington medtem danes prihaja generalni sekretar Nata Mark Rutte.

Zahtevajo popolno razorožitev Slovenije in bi naše vojake naredili podobne barbikam. Zahtevajo izstop iz edine obrambne zveze, ki male države povezuje z velikimi silami v obljubi pomoči, medsebojnega učenja in nenapadanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek povedal, da je z zvezo Nato sklenil dogovor, s katerim bodo ZDA prek zavezništva dobavile orožje Ukrajini. Omenil je, da bo Washington zavezništvu dobavil sisteme zračne obrambe patriot in dodal, da bo za orožje v celoti plačal Nato.

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je danes Rusijo obsodilo številnih kršitev človekovih pravic med vojno v Ukrajini in ji pripisalo odgovornost za sestrelitev letala družbe Malaysia Airlines nad Ukrajino leta 2014.

Gradnja Zlate kupole, protiraketnega ščita, ki naj bi Združene države varoval pred izstrelki dolgega dosega, kljub številnim pomislekom dobiva finančne temelje. Kongres po ukazu ameriškega predsednika Donalda Trumpa projektu namenja prve milijarde dolarjev, čeprav kritiki trdijo, da je zamisel o ščitu draga in tehnično pomanjkljiva utvara, s katero bodo ZDA še bolj razmajale globalno varnost, ne da bi učinkovito odvrnile nasprotnike.

Stranka Resnica, ki jo vodi Zoran Stevanović iz Kranja, v javnomnenjskih anketah zelo pogosto dosega uvrstitev v državni zbor. V zadnji anketi Mediane bi jo obkrožilo 3,8 odstotka anketirancev, marca je dosegla celo 4,9 odstotka. Po drugi strani pa so ji vstop v parlament ankete kazale že leta 2022, a se na koncu ni uvrstila vanj.

Ruski predsednik Vladimir Putin si želi podvreči vso Ukrajino, je med današnjim obiskom v Kijevu dejal nemški zunanji minister Johann Wadephul. Na srečanju z ukrajinskim kolegom Andrijem Sibiho je povedal še, da si Nemčija in Ukrajina prizadevata za okrepitev sodelovanja na področju obrambe.

Potem ko je srbski predsednik Aleksandar Vučić napovedal ustavitev izvoza vsega streliva, pa tudi izvoza orožja v Izrael, je Srbija v ponedeljek sporočila, da je ustavila izvoz vsega orožja in vojaške opreme. Odločitev je Vučić naznanil v času izraelsko-iranskega konflikta in po novi obtožbi Moskve o srbskem izvozu orožja Ukrajini.

V zadnjem mesecu se je, kot se zdi, pričel uresničevati najbolj črn scenarij glede vojne v Ukrajini – ta bo, kot vse kaže, potekala še dolgo, leta, morda celo desetletja. Vmes bodo krajša ali daljša premirja, nato pa se bo podivjani ples orožja na vzhodnoevropskih stepah nadaljeval.

Ruski predsednik Vladimir Putin ne vidi grožnje v krepitvi obrambnih izdatkov Nata, saj je Rusija po njegovem prepričanju sposobna zagotavljati svojo varnost. Nadaljevala bo tudi ofenzivo v Ukrajini, je napovedal v Sankt Peterburgu. Pripravljen se je srečati z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, a šele v zadnji fazi pogovorov.

Misel, da je vojna le nadaljevanje politike z drugimi sredstvi, ki jo pripisujejo pruskemu vojaškemu teoretiku von Clausewitzu, se zdi vseeno bolj humanistična od teze, da je vojna naravno stanje človeštva in da je mir v bistvu le obdobje med dvema vojnama. Kajti če sodimo po dinamiki človeške civilizacije zadnjih let, je daljše obdobje miru za nami. Prihaja čas nestabilnosti, regionalnih spopadov in vojn, nasilja, protestov in kriz. Nič kaj prijetni obeti za prihodnost torej.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je danes ZDA posvaril pred vojaško intervencijo v Iranu. V televizijskem nagovoru, ki ga je prebral napovedovalec, je sporočil, da se njegova država ne bo predala ali pristala na "vsiljen mir". Predsedniku ZDA Donaldu Trumpu je tudi sporočil, naj grozi tistim, ki se groženj bojijo.